Franja

décharge [dešarž] féminin razbremenitev; spregled davka; pobotnica; figuré olajšanje; militaire salva, izstrelitev; familier batine; ropotarnica, prostor za staro kramo, za šaro; odtok, odtočna cev

él razelektrenje; vieilli razkladanje, razkladišče
décharge publique (javno) odlagališče (smeti)
arc masculin de décharge (architecture) razbremenilni lok
témoin masculin à décharge razbremenilna priča
tuyau masculin de décharge odvodna cev
à sa décharge v njegovo opravičilo (razbremenitev); da zmanjšamo njegovo odgovornost, njegovo krivdo
donner décharge izstaviti pobotnico
faire une décharge izstreliti salvo

izjecljati glagol
(jecljaje povedati) ▸ eldadogKomaj je izjecljala svoje ime. ▸ Alig tudta eldadogni a saját nevét.
Sopomenke: zjecljati

izjecljáti to stutter (out), to stammer (out)

izjecljáti opravičilo to stammer out an excuse

jecljáti to stammer, to stutter; (šešljati) to lisp; figurativno to falter

(iz)jecljáti opravičilo to stammer out an excuse

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

masticare v. tr. (pres. mastico)

1. žvečiti, prežvekovati (tudi pren.):
masticare amaro, veleno pren. kuhati jezo
masticare male qcs. pren. kaj težko sprejeti, prenesti, prenašati

2. pren. žebrati, mrmrati:
masticare delle scuse izžebrati opravičilo
masticare male una lingua slabo tolči jezik

mrmráti (-ám) imperf. ➞ zamrmrati

1. mormorare, sussurrare, borbottare, parlottare

2. brontolare, bofonchiare; mugolare; masticare:
mrmrati opravičilo masticare delle scuse

nájti to find; (odkriti) to discover, to find out

našel je kovanec na pločniku he found a coin on the pavement
otroka nismo mogli nikjer nájti the child was nowhere to be found
nájti novo metodo to find a new method
ne najdem nič izrednega v tem I see nothing extraordinary in that
nájti enakovrednega nasprotnika to find one's match
moramo najti njegovo šibko točko we must try to find his weak point
nájti opravičilo za to find an excuse for
nájti svojo pot to find one's way

navêsti indiquer, citer, alléguer ; (privesti) amener à, conduire

navesti kot opravičilo donner pour (ali comme) excuse, prétexter quelque chose

navêsti citar ; (vzrok) alegar; mencionar ; (dokaze) aducir

navesti kot opravičilo alegar como disculpa; pretextar

need² [ni:d]

1. neprehodni glagol
arhaično biti potrebno; biti v stiski, primanjkovati česa

2. prehodni glagol
potrebovati; zahtevati

3. pomožni (z nedoločnikom s to v trdilnih, brez to v vprašalnih in nikalnih stavkih)
morati, treba je

it needs not that; ali it does not need that ni treba, da
there needs no excuse opravičilo ni potrebno
it needed doing to je bilo treba narediti
it needs to be done to je treba narediti
she needn't do it tega ji ni treba narediti
you needn't have come ne bi ti bilo treba priti
more than needs več kot je potrebno
what need (ali needs) ? čemu to?

odjecljáti to stammer out

odjecljáti opravičilo to stammer out an excuse

opraviči|ti se (-m se) opravičevati se sich entschuldigen; (sporočiti opravičilo) sich entschuldigen lassen; (prositi za odpuščanje) um Entschuldigung bitten

oprostíti to excuse, to pardon, to forgive; (česa) to exempt (from), to dispense (izpita with an exam); (na sodišču) to acquit; (iz zapora) to release, to set free, to free; (obveznosti) to release; (osvoboditi) to deliver (from), to rid (of), to absolve (from); (spregledati) to condone

oprosti! pardon me!
oprostite, prosim! I beg your pardon, I am sorry, excuse me, Sir (Madam)!
oprosti, da to rečem! pardon my saying so!
oprostili so mi ono pismo I was forgiven that letter
oprostíti koga zaradi pomanjkanja dokazov to give someone the benefit of the doubt
oprostite, da vam nisem takoj odgovoril I must apologize for not having replied at once
oprostíti se to excuse someone, to apologize
oprostite besedi! (opravičilo za nespodobno besedo) saving your presence!

paltry [pɔ́:ltri] pridevnik (paltrily prislov)
reven, beden, pičel, oguljen, nepomemben; ničvreden, zaničevanja vreden

a paltry sum pičla vsota
a paltry excuse bedno opravičilo
a paltry two shillings dva borna šilinga

plausible [plozibl] adjectif verjeten, sprejemljiv

excuses féminin pluriel plausibles sprejemljivo opravičilo
hypothèse féminin plausible verjetna hipoteza

potrében necessary (za for, to); required; needed; requisite (za for, to); (reven) needy, poor, indigent, needful, necessitous, wanting

zelo potrében much needed
neobhodno potrében indispensable, exigent
potrébno zlo a necessary evil
če (je) potrébno if required
če bo (je) potrébno (v sili) if need be, if (the) need arise, in case of need
kakor bo pač potrébno as may be required
več kot nam je potrébno more than we need
več kot (je) potrébno more than enough, more than is needed
biti česa potrében to need something, to be in need (ali want) of something
opravičilo ni potrébno there is no need for an excuse
ura je potrébna popravila the clock (oziroma watch) needs repairing
ni potrébno, da si grob you don't need to be rude
ni potrébno to ponavljati this does not need repeating
potrében je strokovnjak, da to naredi it requires an expert to do this
ukreniti vse potrébno to take all the necessary steps
ne pojasnjuj več, kot je potrébno! do not explain more than is required!
potrében sem oddiha, okrepitve I need a rest, recreation

povòd (-óda) m motivo, movente, occasione, cagione, pretesto, materia; ansa; ekst. addentellato:
povod za zločin il movente del delitto
pren. povod za vojno, za spor casus belli
žalitev je povod za nove žalitve un'offesa è causa di nuove offese
dati povod za opravljanje dare pretesto alla maldicenza
iskati povod za opravičilo cercare un appiglio per giustificarsi
dati povod za sumničenje dare materia a sospetti
dati tehten povod dare, fornire un valido pretesto

(prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).

1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).

2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.

3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.

4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. — Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm.

prosíti prier, demander quelque chose à quelqu'un, solliciter quelque chose de quelqu'un

milo, ponižno prositi supplier
zaman prositi essuyer un refus
živo, nujno koga prositi prier quelqu'un instamment (de faire quelque chose)
prositi za koga intercéder pour quelqu'un (ali en faveur de quelqu'un)
prositi za besedo demander la parole
prositi za dovoljenje demander la permission
prositi koga odpuščanja demander pardon à quelqu'un
pošljite mi, prosim, vaše prospekte veuillez m'envoyer vos prospectus (ali dépliants)
zaprite, prosim, vrata je vous prie de fermer la porte
vas smem prositi za ta ples? voulez-vous m'accorder cette danse?
ne dajte se prositi! ne vous faites pas prier!, ne faites pas de manières (ali de façons)!, familiarno ne vous faites pas tirer l'oreille!
ne motite, prosim (na vratih hotelske sobe) prière de ne pas déranger
vstopite, sedite, prosim entrez, prenez place, s'il vous plaît
prosim! (odgovor na zahvalo) je vous en prie!, (il n')y a pas de quoi!, pas de quoi!, de rien!; (odgovor na opravičilo, opravičevanje) (il n')y a pas de mal!, ce n'est rien!
kako, prosim? (če nismo razumeli) comment?, plaît-il?, familiarno vous dites?