Franja

étançon [etɑ̃sɔ̃] masculin opora (iz lesa)

étrésillon [etrezijɔ̃] masculin, technique opora, opornik

firmāmen -inis, n (fīrmāre) opora: O.

firmāmentum -ī, n (fīrmāre)

1. opora, podpora: tigna, quae firmamento esse possint C., ossa nervique … , corporis Sen. ph.

2. metaf.
a) opora, podpora, zaslomba, moč: f. rei publicae, Gallia f. imperii, f. accusationis, disciplinae, constantiae Ci., tertiam decimam legionem … firmamentum tucit L. ali legionem firmamentum adduxit V. v podkrepitev, v ojačenje, kot okrepitev, f. addere Amm.
b) glavni dokaz (= gr. τὸ συνέχον): Ci., Q.

3. nebeški oblok, nebesni svod, obnebje: Tert., Aug.

foothold [fúthould] samostalnik
trdna tla, oporišče
figurativno trdno stališče, opora

footing [fútiŋ] samostalnik
podlaga; hoja, ples; prostor za noge
figurativno opora, trden položaj; razmerje; celotna vsota

to be on good (ali friendly) footing biti v prijateljskem razmerju; imeti dobre stike
mind your footing! pazi, kam stopiš!
footing of columns seštevanje stolpcev; dobljena vsota
to lose (ali miss) one's footing spodrsniti
to pay one's footing plačati vstopnino ali članarino
on equal (ali the same) footing enakopraven
on business footing v poslovnih odnosih
škotsko first footing novoletni obisk
war footing vojno stanje
to get (ali gain) a footing ustaliti se
to gain (ali obtain) a footing uveljaviti se

fulcīmen -inis, n (fulcīre) opora, podpora, steber: O.

fulcīmentum -ī, n (fulcīre) opora, podpora: Ap., Ulp. (Dig.); metaf.: Cels. (?), Macr., Aug.

fulcro m

1. tehn. opora, naslonišče

2. pren. osnovni, osrednji motiv, jedro, os:
il fulcro della questione jedro vprašanja

fulcrum [fʌ́lkrəm] samostalnik
tehnično oporišče vzvoda, vrtišče
figurativno opora

fulmen -inis, n (iz *fulg-men ali *fulg-smen: fulgēre)

1. strela, gromska strela, tresk: ni fulminis icti conciderunt Ci., fulmine percussus est Ci., fulmina emittere Ci. ali mittere, iactare O. ali spargere in terras O. ali torquere V. ali quassare Ph. (vse o Jupitru), fulmen cadit, decidit Ci., f. transit per saxa Lucr., cur numquam caelo iacit … puro Iuppiter in terras fulmen … ? Lucr., fulmina volant Lucr., falarica venit fulminis acta modo V. hitro kakor gromska strela, minister fulminis H. (o Jupitrovem orlu), fulmina … sic undique micabant, ut … L., inevitabile f. O., fictile O. glinena, tacitum Lucan., brez groma, incerta fulmina Lucan. za katere se ne ve, kam bodo udarile; konkr.: non enim te puto esse cum qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci.

2. sinekdoha blisk: ea lex inter fulmina et tonitrua ferebatur Ci., tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat Ci., praesagi fulminis ignes V., praesaga fulmina Val. Fl., fulmina micantia O.; pesn.: fulmen ab ore venit O. ognjen puh.

3. metaf.
a) udarec = nesreča: contemnere fulmina fortunae Ci., quae duo fulmina domum meam … perculerint, non ignorare vos Quirites arbitror L., tuo de fulmine partem deme O. (o Avgustu), tanti fulminis metus Q., fulminibus me … iubes tantaeque ruinae … praestare caput? Lucan., fulmen Romanis destinatum Saguntino igne conflatur Fl., fulmina fati Amm.; occ. uničevalna sila (moč): fulmen habent in dentibus (apri) O., f. verborum Ci., eloquentiae Q., linguae Sil., fulmina Ciceronis (= Ciceronis eloquentiae) Col.
b) v pl. bliski = iskrost oči: tune illa viri … fulmina pertuleris? Sil. bliskave oči, fulmina oculorum tuorum ferre non possum Aur.

4. meton. (o osebah) nepremagljiv (vojni) junak, opora: cum duo fulmina nostri imperii L. et Cu. Scipiones occidissent Ci., Scipiadās, belli fulmen Lucr., duo fulmina belli V., fulmen Carthaginis (= Hannibal) Sil., fulmina illa bellorum Amm.

fulmenta -ae, f (iz *fulc-menta: fulcīre)

1. opora Ca., Luc. ap. Non.

2. peta (pri čevlju), opetnik: Pl.

fulmentum -ī, n (iz *fulc-mentum: fulcīre)

1. opora, podpora: Vitr., Cels., Amm., Aquitanicum Sid. steber iz akvitanskega marmorja.

2. occ. posteljna noga, posteljni podstavek: uni pedi subiciendum fulmentum est Cels. podložek; preg.: fulmenta lectum scandunt Varr. ap. Non. = „jajce več kakor puta (= kokoš) ve.“

fultūra -ae, f (fulcīre)

1. opora, podpora: Sen. ph., fundamenta pro fultura fungentur Col.; v pl.: Vitr., Plin. iun.

2. metaf. krepilo, okrepčilo: ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., corporis fulturis animus sustinetur Plin. iun.

Grundpfeiler, der, Baukunst, Architektur opornik, opora; figurativ temeljni/vogelni kamen

Halt, der, (-/e/s, -e)

1. opora; (Haltegriff) držalo; innerer: trdnost; (Haltestelle) postaja; jemandem Halt geben biti v oporo (komu), podpreti (koga); keinen Halt haben biti nestanoviten/brez hrbtenice

2. (Stillstand) ustavitev; Halt machen ustaviti se; Halt gebieten zaustaviti (koga/kaj)

handle¹ [hændl] samostalnik
roč, ročaj; ročica, kljuka
figurativno opora, prijemališče
figurativno prilika, priložnost

šaljivo handle of the face nos
handle to one's name naslov pred imenom
to fly off the handle razburiti se

hold² [hóuld] samostalnik
prijem, opora; moč, vpliv (on, over, of)
ameriško ustavitev, zadrževanje
arhaično utrdba

to afford no hold ne nuditi opore
to catch (ali get, lay, seize, take) hold of s.th. prijeti kaj, dobiti
to get hold of s.o. ujeti koga, zalotiti koga
to get hold of o.s. dobiti se v oblast, obvladati se
to get a hold on s.o. dobiti koga v oblast
to have a (firm) hold on s.o. imeti koga v oblasti
to keep hold of čvrsto držati, ne izpustiti iz rok
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
in politics no holds are barred v politiki je vse dovoljeno
to quit (ali let go) one's hold of izpustiti kaj iz rok
ameriško to put a hold on s.th. zaustaviti kaj, zadržati kaj
to take hold of one's fancy zbuditi domišljijo

Knebel, der, (-s, -) čep, klin; zatič; Medizin opora; Pflanzenkunde pitomec; im Mund: zamašek/zatič v ustih

lȉjevča ž (ijek.), lêvča ž (ek.) opora, ki je pritrjena na osi kolesa in na vnanji strani podpira vrh lojtrnice; kriva je lijevča se reče, kadar kdo skuša krivdo zvaliti na drugega