Franja

sapor -ōris, m (sapere)

1. okus, ki ga ima kaka stvar, slast: LUCR., COL., PLIN., AP. idr., qui ... non sapore capiatur CI., tardus sapor mālī V. jabolko katerega okus traja še dolgo, poma tristi sapore O., dulcem elaborarunt saporem H.; v pl.: PLIN. idr., exacta tenui ratione saporum H.

2. meton. okusna reč (stvar), slaščica, slad(č)ica, posladek, poslaste, poslastica: tunsum gallae admiscere saporem V., saporibus palatum suum delectare SEN. PH., sapores annui, acervatio saporum PLIN.; occ. vonj, duh: (sc. oleum) iners et gravi sapore, gravitas saporis PLIN.; v pl. dišave, dišavni zeliščni sokovi: iussos assperge sapores V.

3. okus, ki ga ima človek od česa, po čem: sapor oris LUCR.

4. metaf. (dober) okus = olikanost, manire v vedenju in govoru: ARN. idr., vernaculus CI., Atticus Q., homo sine sapore CI., sermonem habere non publici saporis PETR. bolje govoriti kot navadno ljudstvo (prostaki).

sapore m

1. okus; okusnost:
sapore buono, cattivo, dolce, amaro dober, slab, sladek, grenak okus
sapore forte, piccante močen, pikanten okus
cibo senza sapore jed brez okusa
dare sapore a qcs. narediti kaj okusnejše

2. pren. priokus; absol. živahnost, barvitost, obarvanost:
parole di sapore amaro besede z grenkim priokusom
dare sapore a qcs. narediti kaj mikavno, zanimivo

3. fiz. kvantno število leptonov

4.
sapori kulin. nareč. dišave, začimbe

5. kulin. nareč. omaka, aromatična začimba

saveur [savœr] féminin (prijeten) okus, slast; figuré začimba

sans saveur neokusen, brezokusen
saveur âcre trpek, piker okus
saveur piquante pikanten okus
la saveur de la nouveauté pikantnost, začimba novosti

savoáre -óri f okus, okusnost, priokus; slast

Schmecken, das, okušanje, okus

sēnsus -ūs, m (sentīre)

I. v fizičnem smislu

1. čut(enje), občutek, občutje, zaznava(nje), vtis, zapažanje, opažanje: PLIN. idr., si quis sensus est in morte CI., mors eripit sensum doloris CI., moriendi sensum celeritas abstulit CI., si voluptatis sensum capit CI., sensum accipere oculis CI. vtis, parĕre sensūs CI., (sc. Niobe) posuit sensum suae facta mali O.

2. occ. čut, občutek = začutitev, zaznava(nje), opažanje: utere igitur argumento tute ipse sensus tui CI. iz svojih izkušenj, ut oppidanos a sensu eius (sc. operis) averteret CU., carent omni sensu alio quam cibi et periculi PLIN., non sine sensu captivitatis FL.

3. meton. čut, občutek, občutje, občutljivost, občutnost: ARN., LACT. idr., neque enim ullus est sensus in corpore CI., sensus videndi, audiendi CI. = sensus oculorum atque aurium L., SEN. PH. vid (in) sluh, tactus corporis est sensus LUCR., si superest aliquis post funera sensus O., illa sensus omnis expertia CU. brezčutne stvari, sensum voluptatemque percipere PLIN. IUN.; v pl.: sensus autem interpretes ac nuntii rerum in capite ... collocati sunt CI., omnes animi et corporis sensus CI., res subiectae sensibus CI.; occ. zavest, zavedanje, zavestnost, zavednost, v pl. = čuti: sine mente ac sine ullo sensu iacebant CI., timor abstulit omnem sensum animumque O., omnem sensum alicui excutere CU., omnem sensum alicui eripere CAT., mero sensibus victis CU., a mero redeunt in pectora sensus O. –

II. v nravstvenem, moralnem smislu

1. notranji občutek, čut za kaj, čustvo: sensus amoris, amandi, diligendi CI., adsiduitate molestiarum sensum omnem humanitatis amittimus CI., vultus sensus animi plerumque indicant CI., sensus malorum publicorum adimuntur L. čut za ..., quis tibi tunc, Dido, sensus? V. kaj si ... čutila?, pectore sensus vertuntur varii V., verba, quibus voces sensusque notarent H.; poseb. sensus communis ali communis sensus vsem ljudem skupni, tj. naravni, prirojeni čut za dostojnost, obzirnost: communis ille sensus in aliis fortasse latuit CI., sit in beneficio sensus communis SEN. PH., sensum ipsum, qui communis dicitur Q., rarus sensus communis in illa fortuna IUV.; occ. kot ret. t. t. sočutje, sočustvo, sočustvovanje, čustvenost, afekt, afektiranost, razvnetje, razvnetost, ganjenje, ganjenost, etos: ut (sc. oratio) sensus, ut doloris habeat, quantum opus sit CI. da ima potreben etos in patos, res cum sensu tractata, sensu multum efficitur, sensibus permoveri CI.

2. meton. občutje, mišljenje, misli, miselnost, značaj, temperament, razpoloženje, mentaliteta, prepričanje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, naziranje, mnenje, stališče, gledišče, gledanje, usmerjenost, naravnanost (poseb. v političnem smislu): sensus civium, populi CI., vulgaris popularisque (preprostega ljudstva) CI., non sum tam vestri sensus ignarus CI., erat eodem quo Alcibiades sensu N. bil je istega političnega mišljenja kakor Alkibiad, bil je Alkibiadov (politični) somišljenik, totis castris unus omnium sensus CU.; sensus communis in v pl. communes sensus obče (splošno, javno) mišljenje, občutje, pojmovanje, (raz)umevanje, naziranje, dojemanje: consuetudine communis sensus abhorrere CI., oratio ex communibus sensibus ducta T. v skladu z najsplošnejšimi občutji. –

III. v umskem, duhovnem smislu

1. (raz)umevanje, um, razum, okus za kaj, sodba, mnenje, presoja, presodek, razsodnost, presodnost: in his rebus aliquem sensum habere CI., alterum carere sensu, alterum meliore esse sensu CI. je razumnejši, sine sensu facere H., rudis et inconditus sensus CU., omnibus sensibus orbus VELL.

2. meton.
a) nazor, mnenje, sodba, misel, stališče, ideja: nostri sensus in pace et in bello congruebant CI., haec oratio longe a nostris sensibus abhorrebat CI., intimos sensus civitatis exprimere CI., eloquentiam in paucissimos sensus detrudere CI., suos sensus aperire N., abditos sensus speculari L., sensus reconditi PLIN. IUN., irrumpunt optimi nonnumquam sensus Q., sensibus celeber, verbis rudis VELL.
b) pamet, razum, miselnost: num sine sensu, tempore num faciant alieno H., sensus moresque repugnant H., animal sensu caret DIG.; poseb. sensus communis ali communis sensus (omnium) zdrava človeška pamet, zdrav človeški razum: SEN. PH. idr., valeret communi sensu omnium CI., sensum communem abstulit PH., communi sensu plane caret H.
c) pomen, vsebina kake besede ali spisa: SERV., TERT., AMM. idr., is verbi sensus, vis ea vocis erat O., nec testamenti potuit sensus colligi PH., egregie dicta circa eundem sensum SEN. PH., verba duos sensus significantia Q., aliud verbis, aliud sensu ostendit Q., versuum sensus atque ordo GELL.
d) konkr. z besedami izražena misel, stavek, perioda, sestavje: aliqui sensus vehemens et acer Q., verbo sensum cludere multo optimum est Q., sensus ut sint ordine collocati, elaborandum est Q., sensus toti, quem ad modum coeperunt, desinunt Q., communes sensus (= loci communes) T. obči, vsakdanji izreki, vsakdanjščine, vsakdanjosti.

Opomba: Gen. sg. sensui: IT.

smack¹ [smæk]

1. samostalnik
(pri)okus (of po)
zadah; buket; sled, majhna količina, malček, malce, mrvica; primes (of česa)
nekaj, kar spominja na

a pleasant smack of currants prijeten okus po ribezlju
there is a smack of the Bohemian in him nekaj bohemskega (ciganskega) je v njem

2. neprehodni glagol
imeti okus (of po)
dišati po; spominjati na; dajati vtis

this wine smacks of the cask to vino diši po sodu
his ideas smack of liberalism njegove ideje diše po liberalizmu

stile m

1. slog, stil:
stile accurato, elegante negovan, prefinjen slog
stile ampolloso, prolisso nabrekel, dolgovezen slog
elevatezza, eleganza di stile slogovna vzvišenost, prefinjenost
stile bizantino, romanico, gotico umet. bizantinski, romanski, gotski stil
mobili di stile stilno pohištvo

2. štetje (časa), koledar:
stile gregoriano, romano gregorijansko, rimsko štetje; gregorijanski, julijanski koledar
vecchio, nuovo stile staro, novo štetje (pred gregorijansko reformo in po njej)

3. obnašanje, ravnanje; gosposkost, prefinjenost, okus:
vestire con stile okusno se oblačiti

4. šport slog:
stile libero prosti slog, crawl

5. obl. kroj

6.
in grande stile v velikem stilu, velikopotezen, razkošen, imeniten

7. stilet, bodalce

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).

style¹ [stáil] samostalnik
slog, stil, način (govora, pisanja, življenja itd.); dober, pravilen način
arhitektura slog; moda, model, kroj
šport stil, tehnika; uglajeno vedenje, fin način, okus, eleganca, imenitnost; (službeni) naslov, naziv, ogovarjanje, titula
ekonomija, pravno tvrdka, ime tvrdke; vrsta, kategorija; štetje časa (koledar)
zgodovina pisalo
poetično pero ali svinčnik; igla (bakrorezna, gramofonska itd.)
medicina sonda; kazalec sončne ure
tisk stil pisanja in pravopis

in style na lep način
in good (bad) style (ne)okusno
the latest style najnovejša moda
under the style of pod naslovom (imenom, firmo)
a gentleman of the old style gentleman stare šole
a squire of the old style staromoden podeželski plemič
lofty style vzvišen slog
New Style gregorijanski koledar
Old Style julijanski koledar
he has no right to the style of earl nima nobene pravice do grofovskega naslova
she has not much style about her ona nima mnogo elegance (okusa)
that is good (bad) style to je dobrega (slabega) okusa
that's the style! pogovorno tako je (prav)!
the matter is worth more than the style figurativno vsebina je več vredna kot oblika
my style is plain John Smith moje ime je preprosto J. S.
to put on style ameriško, pogovorno delati se finega
they live in fine (great) style oni živijo razkošno

sūcus (slabše succus) -ī, m (sūgere)

1. sok: Pl., Plin., Ap. idr., stirpes e terra sucum trahunt Ci., sucus is, quo alimur Ci., sucum sentimus in ore Lucr., novas veniat qua sucus in herbas V., pomaque degenerant sucos oblita priores V., Media fert tristis sucos V. sadje s trpkim sokom, pax sucos condidit uvae Tib., corpus suci plenum Ter., Hier. bujno, bohotno.

2. meton. okus: Picenis cedunt pomis Tiburtia suco H., (sc. ova) suci melioris H., cenamus avīs, conchylia, piscīs, longe dissimilem noto celantia sucum H., piscis suco ingratus O.

3. pren. sok = jedrina, jêdrost, (mladostna) moč, čvrstost, krepkost: amisimus omnem sucum ac sanguinem civitatis Ci. ep. jedrost in moč, nudae artes omnem sucum ingenii bibunt Q., teneraeque sucus defluat praedae H.; poseb. (o govorniku in govoru) moč, sila, duh, čilost, veselost, svežina, živahnost: omnes etiam tum retinebant illum Pericli sucum Ci., sucus et sanguis incorruptus ad hanc aetatem oratorum fuit Ci., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est, habeat tamen sucum aliquem oportet Ci., alere orationem quodam uberi iucundoque suco Q.

4. metaf. vsaka gosta tekočina: spargitque salubris ambrosiae sucos V., ducere nectaris sucos H., hic nigrae sucus lolliginis (pravzaprav hic niger sucus lolliginis, ker riba sama ni črna) H. pravo črnilo, garum de sucis piscis Hiberi H. omaka, pripravljena iz mariniranega drobovja skuše, sucus pecori et lac subducitur agnis V., suco pinguis olivi splendescunt O. od mazila iz mastnega olja.

5. sok, snov, substanca: rosae Plin. rožno olje, rožno mazilo, vini Plin. vino, lactis Plin. mleko; occ. zdravilna tekočina, zdravilni sok(ec), zdravilo, lek: sucus amarus, sucus veneni O., illa Machaonios superant medicamina sucos O., i, bibe … purgantes pectora sucos O., tunc succos herbasque dedi Tib.

Opomba: Poklas. se beseda sklanja deloma tudi po 4. konjugaciji: gen. sg. sūcūs: Ap., Isid.; abl. sg. sūcū: Col.; gen. pl. sūcuum: Ap.

svanire v. intr. (pres. svanisco)

1. izpuhtevati (toplota)

2. razpršiti se; izginiti, izginjati

3. izgubiti, izgubljati vonj, okus

4. pren. pešati (spomin); poleči, ohladititi se (jeza)

svaporare v. intr. (pres. svaporo)

1. izhlapeti; izgubiti, izgubljati vonj, okus

2. pren. izpuhteti; poleči, polegati se (navdušenje)

taste¹ [téist] samostalnik
okus (čut, lastnost); pokušanje (jedi); pokušnja; košček (of česa)
zalogaj; požirek, kapljica; priokus; umetniški okus; takt; smer okusa, moda; nagnjenje, posebna ljubezen (for za)
zastarelo užitek

a taste malce, nekoliko
out of taste, in bad taste neokusen
not to my taste ne po mojem okusu
bad taste netaktnost
a remark in bad taste netaktna opazka
a taste of garlic okus po česnu
a man of taste človek dobrega okusa
tastes differ okusi so različni
it is the taste now to je zdaj moda
there is no accounting for tastes vsakdo ima svoj okus
it is a matter of taste (to) je stvar okusa
there was a taste of sadness in his remark v njegovi opazki je bil priokus (sled) žalosti
to leave a bad taste in the mouth (zlasti figurativno) pustiti slab okus
to take a taste of s.th. poskusiti grižljaj česa

tastiness [téistinis] samostalnik
okusnost (jedi itd.)
figurativno okus

tejemaneje moški spol spretnost; okus

ȕkūs m okus: imati gorak ukus u ustima; renesansni ljudi imali su mnogo -a za lijepo

Würze, die, (-, -n) začimba; (Aroma) aroma, okus; in der Briebrauerei: pivina, sladovina, sladna drozga; figurativ čar; in der Kürze liegt die Würze kratko je žlahtno

вкус m okus; nagnjenje, ljubezen (do česa);
приятный на в. slasten;
на вкус Анны po Aninem okusu;
быть по вкусу biti všeč, biti po volji;
одета со вкусом okusno oblečena;
это не в моём вкусе to ni po mojem okusu;
входить во в. dobivati veselje do česa

смак m okus, okusnost; (pren.) zadovoljstvo;
есть со смаком jesti s tekom