Franja

sfērico agg. (m pl. -ci)

1. sferičen, kroglast, okrogel, oblast, obel

2. krogeln, obeln

sphaerālis -e (sphaera)

1. krogle se tičoč, kroglo zadevajoč, krogeln, krogle (gen.), sferálen: convexitas, extremitas Macr.

2. kroglast, okrogel, obel: forma, motus Macr.

sphaericus (sphēricus) 3 (tuj. σφαιρικός) kroglast, okrogel, obel, sferičen: Isid., motus Macr.

sphaeroīdēs -es (tuj. σφαιροειδής) kroglast, okrogel, obel, sferičen, sferoíden: non posse fieri veram ex aqua librationem, quod ei placet aquam non esse libratam, sed sphaeroides habere schema Vitr., hoc autem, sive plana est aqua seu sphaeroides, necesse est, [ad] extrema capita dextra ac sinistra, cum librata regula erit, pariter sustinere regulam aquam Vitr.

spheral [sfíərəl] pridevnik
sferni, okrogel, obel; simetričen; popoln

spherical [sférikəl] pridevnik (spherically prislov)
okrogel, obel, oblast, kroglast
matematika sferičen
astronomija nebesen

spherical astronomy (geometry) sferična astronomija (geometrija)
spherical section (sector) krogelni izsek
spherical trigonometry sferična trigonometrija

sphérique [sferik] adjectif sferičen; v obliki krogle ali oble, kroglast; okrogel; krogeln

trigonométrie féminin sphérique sferična trigonometrija

sphery [sfíəri] pridevnik
sferičen; zvezden; okrogel, okroglast

teres -etis, abl. -etī (terere; pravzaprav „otrt“, „ostrugan“)

1. (za)sukan, gladko okrogel, podolgovato (podolgasto) okrogel, okroglast, okrogličast, ovalen, valjast, óblast: virga, fusus O., stipites C., hastile, mucro V., oliva (palica iz divje oljke) V., lapilli O., gemma V. (valjasto) (iz)brušen dragulj; occ.
a) sploh okrogel: gutta, orbis Aus.
b) kodrast: coma Varr. ap. Non.
c) gladek: filum Plin.
d) trdno (za)sukan, trdno (z)vit, trdno (s)pleten: habenae V., zona O., plagae H., mitra Cl.

2. metaf.
a) (o udih) kakor stružen (strugan), gládek (gladák), zakrožen, vitek, mesnat, čvrst, mišičast: cervix V., Lucr., collum O., sura H., digiti O., membra Suet., crura Porph., puer H.; od tod: (sc. Stoicus) sapiens in se ipso teres atque rotundus H. v vseh pogledih (na vse strani) uglajen.
b) zakrožen, izoblikovan, dovršen, okusen: oratio Ci., aures Ci. tenkoslušna, pretanjena, s prefinjenim posluhom (okusom), Ciceroni mollius teretiusque visum (sc. est) … fretu scribere quam freto Gell.; subst.: scita et teretia Critolaus (sc. dicebat) Gell. Kritolajev govor je bil umetniško dovršen in zaokrožen.

terete okrogel, rejen

tondo

A) agg.

1. obel, okrogel; pren. okrogel, točen:
cupola tonda okrogla kupola
numero tondo zaokroženo število
voce tonda pren. poln, zvočen glas
a tondo, in tondo v krogu
essere tondo come una palla pren. biti okrogel, debel
fare il conto tondo zaokrožiti račun
sono ventimila lire tonde znese točno dvajset tisoč lir

2. pren. omejen, bedast, zabit; robat:
essere tondo come l'O di Giotto pren. biti zabit

3.
carattere tondo tisk antikva
parentesi tonda okrogli oklepaj

B) m

1. krog; krogla:
mezzo tondo polkrog

2. umet. tondo
scultura a tutto tondo, a tuttotondo obla plastika

3. tisk antikva

4. okrogel predmet

5. okrogel krožniček, podstavek

6. poleno

C) avv. odkrito, jasno:
parlare chiaro e tondo govoriti jasno in glasno

vàljuškast -a -o okrogel: mala ženica -a kao lopta

voll poln (von/mit česa); (ganz) cel, ves; Gesicht: okrogel; Haar: gost; Erfolg, Abhängigkeit: popoln; (betrunken) nacejen, pijan; ausschöpfen usw.: v polni meri, v celoti; volle Beschäftigung polna zaposlitev; ein volles Jahr celo leto, vse leto; voll und ganz v celoti; aus voller Brust/aus vollem Halse na ves glas; aus vollem Herzen iz vsega srca; aus dem vollen z velikega kupa; in vollen Zügen globoko; im vollen v obilju; ins voll greifen posegati v polno vrečo; voll sein biti poln, biti sit, (betrunken sein) biti nacejen; volle Hände haben imeti polne roke; jemanden nicht für voll ansehen/nehmen ne jemati čisto resno

дисковый okrogel, kolutast

закруглённый zaokrožen, okrogel; (pren.) uglajen, gladek

кольцевой okrogel, obročast;
кольцевая линия krožnica, krog

кру́глий прикм., okrógel prid., okróglast prid.

круглови́дий прикм., okrógel prid., okróglast prid.

круглый okrogel; (pren.) poln, rejen;
к. дурак popoln tepec;
к. год vse leto;
круглые сутки noč in dan;
к. сирота popolna sirota;
круглая сумма precejšnja vsota;
для круглого счёта da zaokrožimo račun;
круглым счётом približno:
делать круглые глаза debelo pogledati (od začudenja)

окру́глий прикм., okrógel prid.