Franja

Zadetki iskanja

  • lumping [lʌ́mpiŋ] pridevnik
    pogovorno velik, obilen, okoren
  • lumpish [lʌ́mpiš] pridevnik (lumpishly prislov)
    okoren, neroden, težek, butast
  • massiccio

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. masiven

    2. trden, okoren, kompakten

    3. pren. težek, okoren; hud:
    spropositi massicci hude napake

    4. močen, silen, stopnjevan:
    si è preso una massiccia scarica di pugni močno so ga obdelali s pestmi

    B) m (pl. -ci) geogr. gorski masiv
  • massif, ive [masif, iv] adjectif masiven, težak in debel; močan (doza); množičen, masoven; figuré okoren, neokreten

    arrestations féminin pluriel massives množične aretacije
    bijou masculin en or massif dragulj v masivnem zlatu
    dose féminin massive de poison velika, močna doza strupa
    manifestation féminin massive množična manifestacija, demonstracija
  • massive [mǽsiv] pridevnik (massively prislov)
    masiven; čist (kovina)
    figurativno težak, čvrst, mogočen, okoren
    mineralogija gost, masiven
    psihologija močen, vztrajen
  • massy [mǽsi] pridevnik
    masiven, težek, trden, čvrst, velik, okoren
  • materiale

    A) agg.

    1. materialen, snoven, tvaren; telesen:
    amore materiale telesna, čutna ljubezen
    fatica, lavoro materiale telesni napor
    necessità materiali materialne potrebe

    2. debel, obsežen; ekst. robat, okoren, neolikan

    3. dejanski, realen:
    tempo materiale dejansko potreben čas

    B) m material, gradivo, snov:
    materiale da costruzione gradb. gradbeni material
    materiale isolante izolacijski material
    materiale rotante, mobile avto vozila
    materiale scolastico šol. učila, oprema
  • mazorral grob, okoren
  • molli-pēs -pedis (mollis in pēs) „mehkonog“ = težkonog, okoren, počasen, „vlekoč noge za sabo“, opletav (= gr. εἰλίπους): boves Poeta ap. Ci.
  • òtromaviti -īm otromáviti otròmāvīm (ijek., ek.)
    I. narediti koga počasnega, lenega, okornega
    II. postati počasen, len, okoren
  • palurdo kmečki, robat, okoren
  • pesado težak; okoren, počasen; debelušen; nadležen, vsiljiv

    está pesado postaja nadležen; postaja soparno
    hacerse pesado nadležen biti
    ser muy pesado (de cuerpo) veliko tehtati, težak biti
    ponerse pesado postati nadležen, trmast
  • pesant, e [pəzɑ̃, t] adjectif težak; figuré okoren, neroden, tog, neokreten; nadležen

    avoir la tête pesante imeti težko glavo, biti pijan
    il a la main pesante kamor on udari, še trava ne zraste
    avoir un sommeil pesant imeti težko spanje
    marcher d'un pas pesant imeti težko in počasno hojo, korakati, hoditi s težkimi koraki
  • pesante agg.

    1. težek:
    un fardello pesante težko breme
    artiglieria pesante težko topništvo
    una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka

    2. težek, težaven; nadležen:
    terreno pesante težek, težko prehoden teren
    aria pesante slab zrak
    battuta pesante prostaška šala
    un lavoro pesante težko, težavno delo
    una persona pesante nadloga, tečnež

    3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
    prosa pesante okorna proza

    4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
    danno pesante velika škoda

    5.
    gioco pesante šport ostra igra
    avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati

    6.
    atletica pesante šport težka atletika

    7.
    industria pesante težka industrija
  • pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

    1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

    2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

    3. metaf.
    a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
    b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
    c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
    d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
    e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
    f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
    g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
    h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.
  • plump neroden, neokreten, štorast, okoren; Lüge, Fälschung usw.: grob; (gedrungen) čokat
  • ponderous [pɔ́ndərəs] pridevnik (ponderously prislov)
    težek, masiven
    figurativno okoren (stil), dolgočasen
  • porrón len, okoren

    porrón m lenuh
  • remiss [rimís] pridevnik (remissly prislov)
    nemaren, brezbrižen, malomaren, len; počasen, zamuden, okoren, zaspan
    arhaično slaboten, medel, brez moči

    a remiss correspondent zamuden dopisovalec
    to be remiss in one's duties zanemarjati svoje dolžnosti
  • rigíd -ă (-zi, -de) adj. tog, okoren, okorel