Franja

Zadetki iskanja

  • stall1 [stɔ:l]

    1. samostalnik
    prostor, oddelek v hlevu za eno žival, boks; hlev (za konje, govedo); tržna stojnica, lesena lopa, šotor s prodajalno
    cerkev (ograjena) klop, sedež v cerkvi; kanonikat
    gledališče parket, sedež v prvih vrstah parterja
    množina osebe na teh sedežih; prevleka, kapica, naprstnik za ranjen prst
    tehnično zastoj (motorja)
    aeronavtika kolebanje (letala) zaradi zmanjšane brzine
    mineralogija delovno mesto v rudniku

    book-stall at the station stojnica, lopa za prodajo knjig na postaji
    butcher's stall stojnica mesnica
    dean's stall cerkev dekanov sedež v cerkvi
    stall money stojnina, tržnina

    2. prehodni glagol
    držati (imeti) v hlevu, hraniti in pitati v hlevu; razdeliti (hlev) na oddelke (bokse); postaviti v boks
    tehnično ustaviti, blokirati (motor)
    ameriško zapeljati (avto) v blato ipd.
    zastarelo uvesti v (neko) službo, instalirati
    neprehodni glagol
    zagaziti, zabresti, obtičati (o avtu)
    tehnično odpovedati (o motorju)
    aeronavtika kolebati, majati se zaradi zmanjšane hitrosti (o letalu); stati v hlevu (o živini); biti v pesjaku (o psu)
  • transigere* v. tr. (pres. transigo)

    1. skleniti, sklepati transakcijo

    2. pravo poravnati:
    transigere una lite poravnati spor

    3. absol. popustiti, popuščati; ne izpolniti, ne izpolnjevati, odpovedati:
    è un uomo che non transige to je človek, ki ne popusti
    transigere col dovere ne izpolniti dolžnosti
  • trébucher [trebüše] verbe intransitif spotakniti se; opotekati se; figuré zatajiti, odpovedati; nagniti se na eno stran (tehtnica); ustaviti se pred težavo, zmotiti se

    trébucher contre, sur une pierre, une marche spotakniti se ob kamnu, stopnici
    trébucher à chaque difficulté ustaviti se ob vsaki težavi
    (verbe transitif) trébucher des pièces d'or tehtati zlatnike
  • umfallen* prevrniti se, pasti; figurativ popustiti, počepniti, odpovedati
  • vacate [vəkéit] prehodni glagol
    izprazniti, pustiti prosto, nezasedeno (sedež, stanovanje); zapustiti (službeno mesto, službo); razveljaviti (pogodbo, zakon)
    vojska umakniti (vojsko)

    vacate the premises oditi
    neprehodni glagol
    odstopiti, odpovedati
    ameriško iti na počitnice
    sleng oditi, proč iti, odseliti se, odpotovati
  • versagen odpovedati; Medizin omagati; die Unterstützung, Hilfe: odreči; sich etwas versagen odpovedati se (čemu)
  • warn [wɔ:n] prehodni glagol
    (po)svariti (of, against pred)
    opozoriti (against na)
    opomniti; vnaprej obvestiti; nujno svetovati, na srce položiti; pozvati, ukazati; odpovedati

    I warned her against him posvaril sem jo pred njim
    he was warned that he was in danger opozorili so ga, da je v nevarnosti
    I was warned against smoking posvarili so me, naj ne kadim
    he warned the tenant out of the house odpovedal je zakupniku (hišo)
    to warn s.o. of an intended visit vnaprej koga obvestiti o nameravanem obisku
    to warn s.o. to appear in court pozvati koga pred sodišče
    they warned me to do that nujno so mi svetovali, naj to naredim
    to warn off odvrniti (from od); izgnati (from iz)
  • zakázati zàkāžēm
    1. reči: zakaži ljudima da ću doći
    2. napovedati: zakazati sjednicu odbora, komu sastanak; zakazana sjednica
    3. dati ime: krstiše ga i lepo mu ime zakazaše, lepo ime Nahod Simeon
    4. odpovedati, ne sprožiti: puška mu je zakazala
  • zatájiti -īm
    1. zatajiti: zatajiti samoga sebe; zatajiti ideale
    2. utajiti: zatajiti nadeni novac
    3. odpovedati: neki su u radu sasvim zatajili
  • відмо́вити -влю док., odkloníti -klónim dov., odpovédati -povém dov., zavrníti -vŕnem dov., odrêči -rêčem dov., odpoklícati -klíčem dov.
  • відректи́ -речу́ док., odpovédati -povém dov.
  • отменять, отменить razveljavljati, razveljaviti, odpravljati, odpraviti; odpoved(ov)ati
  • рассчитываться, рассчитаться izplač(ev)ati; odpoved(ov)ati (službo);
    р. с кем obračuna(va)ti s kom;
  • скасува́ти -су́ю док., preklicáti -klíčem dov., ukíniti -em dov., odpovédati -povém dov., odpráviti -im dov.
  • abdanken transitiv odsloviti; intransitiv abdicirati, odstopiti, odpovedati se prestolu
  • abdicá abdíc vi. odreči se/odpovedati se položaju, odstopiti, abdicirati
  • abdicar [c/qu] odpovedati se (prestolu, pravicam)

    abdicar la corona odložiti krono, odpovedati se vladanju
  • abdicare v. intr. (pres. abdico) odreči se, odpovedati se (tudi pren.):
    abdicò al trono in favore del figlio odpovedal se je prestolu v sinovo korist
    abdicare a un diritto odpovedati se neki pravici
  • abdicate [ǽbdikeit] prehodni glagol & neprehodni glagol (to)
    odreči se, odpovedati se, abdicirati
    pravno razdediniti; zahvaliti se
  • abdicírati -ìcīrām (lat. abdicere) abdicirati, odpovedati se prestolu: kralj Milan je abdicirao u korist sina Aleksandra