Franja

globaliser [-balize] verbe transitif, commerce pavšalirati, odmeriti popreček

levy² [lévi] prehodni glagol
vpoklicati v vojsko
ekonomija odmeriti davek (globo) (on)
pravno zaseči

to levy a distraint zarubiti
to levy blackmail on s.o. izsiljevati koga, izsiliti odkupnino
to levy war on (upon) stopiti v vojno
to levy on land obvdavčiti zemijo

mezquinar ameriška španščina skopo ali pičlo odmeriti; braniti

pòrezati -žēm
I.
1. porezati: porezati prstić; porezao je, iako mu to nije bila namjera
2. odmeriti davek: porezati narod
II. porezati se porezati se: porezati se u palac

prae-dēstinō -āre -āvī -ātum (prae in dēstināre)

1. kot smoter, cilj si vnaprej določiti (določati): sibi similes triumphos L.

2. vnaprej določiti (določati), vnaprej odmeriti (odmerjati), predestinírati: alicui trinam indolem Prud.; pt. pf. praedestinatus: Aug., Eccl.

3. vnaprej si priskrbeti, vnaprej nabaviti, vnaprej se oskrbeti s čim: cavea modico praedestinata pretio Ap.

praemētor -ārī -ātus sum (prae in mētārī) (po)prej izmeriti, (po)prej odmeriti; pt. pf. s pass. pomenom: praemetata divûm itinera M., cum zodiaca eum hospitia praemetantem numquam abesse menstrua praecursione permitteret M.

prae-modulor -ārī (prae in modulārī) (po)prej odmeriti (odmerjati): unde id quoque fluit vitium, ut iuvenes, cum scribunt, gestum praemodulati cogitatione sic componant, quo modo casura manus est Q.

prìrezati -režēm
1. porazdeliti, odmeriti davene doklade: knez u porezu ne smije ništa prirezati
2. prirezati, pristriči: prirezati divljemu ptiću krila; vrt s prirezanim granjem

rasar razati, razano odmeriti; oplaziti, rahlo se dotakniti

medida rasada razana mera

reassess [ri:əsés] prehodni glagol
ponovno oceniti (premoženje) zaradi obdavčenja; na novo odmeriti (davek)

safeguard [séifga:d]

1. samostalnik
zaščitno spremstvo, spremna straža; prepustnica, potni list; jamstvo, zaščita, okrilje
množina naprava pred lokomotivo za čiščenje tira (tračnic)
zoologija vrsta kuščarjev

2. prehodni glagol
varovati, ščititi; da(ja)ti jamstvo, jamčiti, zavarovati; odmeriti zaščitne carine (na uvoženo blago)

safeguard duty zaščitna carina

super-mētior -metīrī -mensus sum (super in metīrī) odmeriti (odmerjati) z namečkom, obilneje dodeliti (dodeljevati): alimenta Tert.

surtax [sə́:tæks]

1. samostalnik
dodaten davek

2. prehodni glagol
obdavčiti, odmeriti dodaten davek

tax² [tæks] prehodni glagol
oceniti, preceniti, obdavčiti, odmeriti (naložiti) davek
ameriško zahtevati ceno; taksirati
pravno določiti stroške; obremeniti, naprtiti; napeti, napenjati; očitati, grajati obdolžiti, obtožiti

to tax s.o. with a crime obtožiti koga zločina
I cannot tax my memory figurativno nikakor se ne morem spomniti
I will not tax your patience nočem zlorabljati vaše potrpežljivosti nočem vam sitnariti
what will you tax me? ameriško, pogovorno koliko mi boste zaračunali?

veranlagen steuerlich: odmeriti davek

vergebühren odmeriti pristojbino/takse; plačati pristojbino

дозировать dozirati, odmeriti količino (zdravila)

aestimātiō -ōnis, f (aestimāre)

1. določitev denarne vrednosti, (o)cenitev, postavitev cene: aestimationem habere Ci., L. = aestimationem facere C. ceniti, quantas pecunias acceperunt, tantas aestimatione facta cum dotibus communicant C., in aestimationem venire L. cenjen biti, aestimatio censūs Ci. cenitev imetja (pri cenzusu), aest, frumenti L. določitev cene žita; postavljal jo je a) senat (zato se je ta imenovala tudi senatūs aestimatio), da so mogli odmeriti vsoto, ki jo je bilo treba plačati iz državne blagajne pretorju (legatu, kvestorju) za nakup žita, ki ga je potreboval v provinci: Ci.; b) pretor; ta je določeval ceno, ki so jo smeli ali (pogosto) morali plačati aratores v provinci, namesto da bi zalagali rim. oblastnike z žitom: Ci., L.; multae aestimatio L. preračun kazni v globo, aestimatio litis ali litium (v besedni zvezi tudi samo aestimatio) Ci. idr. cenitev spornega predmeta, nastavek kazni, globa, poenae aestimatio Ci. nastavek kazni; prim.: aestimata poena ab aere dicta est, quia aestimaverant aere, ovem decussi, bovem centussi Fest.; aestimatio possessionum et rerum C. cenitev posestev in pritiklin; po njej je dobil upnik namesto plačila sodno ocenjeno posestvo, od tod aestimatio met. = vračilo z ocenjenim zemljiščem, ocenjeno zemljišče samo: nolles a me hoc tempore aestimationem accipere Ci. ep., credo, quod accipienda aliqua sit et danda aestimatio Ci. ep., mihi et res et condicio placet, sed ita, ut numerato malim quam aestimatione Ci. ep. da bi rajši imel gotov denar kakor uradno cenjeno posestvo. Ker je cena zemljišč po državljanski vojni (l. 48) zelo padla, jih je dal Cezar v prid svojim zelo zadolženim pristašem ceniti po vrednosti, ki so jo imela pred državljansko vojno; po tej ceni so morali upniki jemati zemljišča namesto denarja in na ta način izgubili četrtino svojega denarja; spričo takšne razdolžitve pomeni aestimatio vračilo s previsoko cenjenim zemljiščem, previsoko cenjeno zemljišče samo: praedia ab aliquo in aestimatinem accipere Ci. ep. namesto gotovega denarja sprejeti zemljišča po previsoki ceni, aestimationes tuas vendere non potes Ci. ep. namesto denarja prejetih previsoko cenjenih zemljišč, ut, cum me hospitio recipias, aestimationem te aliquam putes accipere Ci. ep. (šalj.) da imaš izgubo, da trpiš škodo (kakor kak upnik Cezarjevih pristašev). Od tod: quod (linteum) me non movet aestimatione, verumst mnemosynum mei sodalis Cat. ne zaradi svoje denarne vrednosti, ampak kot spominek...

2. pren.
a) (o)cenitev (ocena) kake osebe ali stvari po njeni pravi notranji vrednosti, presoja, upoštevanje: secreta aestimatione rem pensare Cu., consilium sera aestimatione perpendere Cu., aestimatione recta severus habebatur T. po pravšnji presoji, aest. honoris, verae magnitudinis eius L., nimia sui aes. Sen. ph. precenjevanje samega sebe.
b) fil. (stoiško) upoštevanje relativne vrednosti, čislanje, spoštovanje: aestimabile dicitur dignum aestimatione, quam (Stoici) ἀξίαν vocant Ci., quadam aestimatione dignandus Ci.; toda: propria aestimatio virtutis Ci. absolutna vrednost.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

dav|ek moški spol (-ka …) die Steuer; (dajatev) die Abgabe; -steuer (cerkveni Kirchensteuer/Kirchenabgabe, na darila Schenkungssteuer, na dediščino Erbschaftssteuer, na dobiček Gewinnsteuer, na dodano vrednost Mehrwertsteuer, na dohodek Einkommenssteuer, na dohodke pravnih oseb Körperschaftssteuer, na donos kapitala Kapitalertragssteuer, na donos Ertragssteuer, na luksuzno blago Luxussteuer, na motorna vozila Kraftfahrzeugsteuer, na nepremičnine Immobiliensteuer, na obdelano površino Flächensteuer, na osebne dohodke Lohnsteuer, na pijače Getränkesteuer, na posest Besitzsteuer, na premoženje Vermögenssteuer, na promet z nepremičninami Grunderwerbssteuer, na promet kapitala Kapitalverkehrssteuer, na samske osebe Ledigensteuer, na tobak Tabaksteuer, na zapuščino [Nachlaßsteuer] Nachlasssteuer, v naravi Naturalsteuer, deželni Landessteuer, najemninski Mietsteuer, namenski Zwecksteuer, občinski Gemeindesteuer, obrtni Gewerbesteuer, osebni Personalsteuer/Personensteuer, posebni Sondersteuer, progresivni Progressivsteuer, prometni Umsatzsteuer/Verkehrssteuer, realni Realsteuer, tempeljski die Tempelsteuer; uvozni Einfuhrsteuer, veselični Lustbarkeitssteuer/Vergnügungssteuer, vojaški Wehrsteuer, zemljiški Grundsteuer)
figurativno krvni davek der Blutzoll
plačati davek za kaj etwas versteuern
odmeriti davek die Steuer veranlagen
odmera davka die Veranlagung/Steuerveranlagung/Steuerbemessung
osnova za odmero davka die Steuerbemessungsgrundlage
biti zavezan plačati davek steuerpflichtig sein
davka prosta vsota die Freigrenze
doplačilo davka die Nachsteuer
oprostitev od davka die Steuerfreiheit
obdobje za odmero davka der Veranlagungszeitraum
odbitek pri davku der Steuerabzug
oprostitev plačila davka die Steuerbefreiung
prevalitev davka die Steuerüberwälzung
prihodek od davka die Steuereinnahme
plačani davki Steuergelder množina, das Steueraufkommen
zakon o davku/davih das Steuergesetz
odmera davka die Steuerfestsetzung/Steuerbemessung
pobiranje davka die Steuererhebung
pravica pobiranja davka die Steuerhoheit
predplačilo davka die Steuervorauszahlung
vračilo preveč plačanega davka die Steuerrückerstattung
zaostanek pri plačevanju davka der Steuerrückstand