Franja

médire* [medir] verbe intransitif slabo govoriti (de quelqu'un o kom), obrekovati, opravljati (de ses voisins svoje sosede); kritizirati

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

morder [-ue-] gristi, ugrizniti; razjedati, zbadati, grajati; obrekovati

morder el freno (fig) požreti (svojo) jezo
morder el polvo umreti
le hizo morder el polvo pobil ga je na tla
morderse las uñas nohte si gristi

murmurar mrmrati, šepetati, žuboreti, šumeti, bučati; obrekovati

murmurar al oído na uho prišepetati

musevèditi -īm, musavèditi -īm (t.) dial. obrekovati

nàlajati -ēm
I.
1. oblajati: nigdje psa da te nalaje
2. ekspr. nalajati, obrekovati: moji su neprijatelji svašta na me nalajali
II. nalajati se
1. nalajati se
2. ekspr. nalagati se

noircir [nwarsir] verbe transitif (po)črniti, črno (po)barvati, v temnih barvah slikati; figuré očrniti, obrekovati

(se) noircir počrneti, postati temen, (po)temneti
se noircir v slabo luč se postaviti, medsebojno se obrekovati, populaire opijaniti se
le ciel noircit nebo se temni; verbe intransitif potemneti

ocrnjívati ocr̀njujēm ocrnjevati, obrekovati

olajávati olàjāvām obrekovati, grditi, črniti

òpadati -ām
1. odpadati: lišće opada
2. izpadati: kosa opada
3. upadati: voda, snaga opada
4. slabeti, hujšati: od jeseni dalje počeo je opadati
5. obrekovati: opadati svoga prijatelja nije lijepo

pȁnjkati -ām obrekovati, opravljati: znam ja šta je maćeha! Mučila te, kinjila te, panjkala u oca, ogovarala po selu; nevjesta i jetrve se panjkaju i svadaju

pogovárati -gòvārām
I.
1. ponavljati: ne znam, drugovi, opet vam pogovaram kakav je bio taj naš kolega
2. obrekovati: nemoj pogovarati poštene ljude
II. pogovarati se: pogovara se širi se govorica

potvárati pòtvārām
1. obdolževati, dolžiti
2. obrekovati

prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.

rabaisser [rabɛse] verbe transitif postaviti (položiti, obesiti) niže; zmanjšati; podcenjevati; figuré ponižati; obrekovati, očrniti

se rabaisser ponižati se
rabaisser le mérite omalovaževati zaslugo
rabaisser son vol (ptica) niže leteti; figuré postati skromnejši, popustiti

ragoter [ragɔte] verbe intransitif opravljati, obrekovati; pristriči, obrezati (drevo)

rajar (raz)cepiti; figurativno bahati se, širokoustiti se; kramljati; obrekovati

rajar leña drva cepiti
rajarse počiti, razpočiti se, postati razpokan
rajarse por a/c vroče kaj (po)želeti

reproach² [ripróuč] prehodni glagol
grajati, kritizirati; očitati (komu kaj); oštevati, (o)zmerjati, psovati koga (for zaradi)
ponižati, osramotiti, obrekovati, opravljati, diskreditirati

to reproach oneself delati si očitke (with gledé)
to reproach s.o. with s.th. očitati komu kaj, pripisovati komu kaj, obdolžiti, abtožiti koga česa
to reproach s.o. with duplicity očitati komu njegovo lažnivost
her eyes reproached me očitajoče me je pogledala

rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.

scandalize¹ [skǽndəlaiz] prehodni glagol
obrekovati, opravljati, obirati (koga); pohujšati, škandalizirati, ogorčiti

to be scandalized at s.th. škandalizirati se, biti ogorčen nad čem