Franja

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

usurare

A) v. tr. (pres. usuro) tehn. obrabiti, obrabljati

B) ➞ usurarsi v. rifl. (pres. mi usuro) tehn. obrabiti, obrabljati se

verbrauchen porabiti, trošiti; (abnutzen) obrabiti; sich verbrauchen trošiti se, figurativ iztrošiti se

verschleißen (sich se) obrabljati, obrabiti; iztrošiti

wear down prehodni glagol
ponositi, obrabiti, oguliti, pošvedrati (pete)
figurativno streti, zlomiti odpor; preteči, prehiteti

to wear down the opposition premagati odpor

wear out prehodni glagol
ponositi (one's clothes obleko)
obrabiti; izrabiti; izčrpati (s.o.'s patience potrpežljivost kake osebe)
utruditi, izmučiti; izbrisati, uničiti

to wear out o.s. out izčrpati se; izgarati se
neprehodni glagol
izrabiti se, obrabiti se; izčrpati se, izmučiti se, utruditi se; vleči se (time čas)

worn-out clothes ponošene obleke
he wore out his welcome predolgo je vlekel, zavlačeval svoj obisk

затаскивать, затаскать¹ obrabljati, obrabiti, oguliti, ponositi (obleko); (pren.) plitvo, plehko, banalno narediti

изнашивать, износить obrabljati, obrabiti, obnositi, nositi do popolne obrabe;

испошлить vsakdanje, plehko narediti, obrabiti

истаскивать, истаскать obrabljati, obrabiti;
и. плитье obleko trgati, ponositi, oguliti;

обтрепать(ся) ponositi (se), obrabiti (se)

istròšiti ìstrošīm
I.
1. porabiti: istrošiti mnogo para
2. zdrobiti: istrošiti zemlju u vrtu: pošto se zemlja preore, valja velike grudve istrošiti drljačom
II. istrošiti se
1. izdajati, veliko izdati, porabiti: ja sam se ove godine mnogo istrošio
2. obrabiti se: kad se konji kreću mnogo, onda im se kopita više istroše no što prirašćuju

ìstrti ȉstrēm, ìstarēm, vel. ìstri, istàri, ȉstro ȉstr̄la, istr̀ven istrvèna, ȉstr̄t -a
I.
1. zdrgniti: istrti pamukom; tetoviranje ničim se ne može istrti
2. izbrisati: željaše biti istrven iz knjige života
II. istrti se
1. obrabiti se
2. izbrisati se
3. uničiti se
4. zdrgniti se

ìzjesti ìzjedēm (ijek., ek. tudi izesti)
I.
1. pojesti: dok čovjek s čovjekom tovar soli ne izjede, ne može ga poznati; ribe su ga u moru izjele; dosta sam ja u vas soli i hljeba izio (i hleba izjeo); u slast izjedoh ovaj komad pogače
2. odjesti, utrgati: izjede mi od zarade
3. izčrpati: ranije su mislili da kukuruz izjede zemlju gore od drugoga žita
4. razjesti: rda s vremenom i gvožde izjede
5. opikati: izjedoše nas komarci, buhe
6. izjesti batine biti tepen; izjesti vatru biti hudo ozmerjan; kuga ga izjela, da bog da daj bog, da bi ga kuga pobrala; izjeo vuk magare volk je raztrgal osla = zgodilo se je nekaj hudega, toda za to se nikdo ne zmeni, nikomur ni mar
II. izjesti se
1. pojesti se, požreti se: najbolje bi bilo sve pauke stjerati u veliku prostoriju, neka se medusobno izjedu
2. obrabiti se: šta vi radite kada se poluga na koturu izjede
3. ekspr. sunce se izjelo sonce je mrknilo

niedertreten^* pohoditi; Schnee: steptati; die Schuhe: obrabiti pete

ob-solēscō (obs-olēscō) -ere -solēvī (-solētum) (ob in solēre prim. adolēscō, exsolēsco) izrabiti (izrabljati) se, obrabiti (obrabljati) se, metaf. = (iz)giniti, izginiti (izginjati), pojemati, pojenja(va)ti, posta(ja)ti nepomemben, propasti (propadati), na (v) nič pri(haja)ti, iz rabe se umakniti (umikati), opustiti (opuščati) se, zastare(va)ti, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj: Varr., Plin. iun., Sen. ph., Amm. idr., cito gloria obsolescit in sordidis hostibus (pred sovražniki, v navzočnosti sovražnikov) Cu., virtus splendet per se semper neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., obsolevit iam ista oratio Ci., laus T., alia vetustate iam obsoleverunt L. — Od tod adj. pt. pf. obsolētus 3, adv. -ē

1. obnošen, obrabljen, ponošen, oguljen, grd: Ap., vestis L., vestitus N., Ci., amiculum Cu., obsoletus (v ponošeni obleki) Thessalonicam venisti Ci., obsoletius vestitus Ci.; occ.
a) trhel, propadel, odslužen, za podrtje: tectum H.
b) umazan, zamazan, onečeden, onesnažen, omadeževan: obsoleta sordibus H., dextra obsoleta sanguine Sen. tr., color Col., Suet.

2. metaf. obrabljen = navaden, vsakdanji, preprost: spolia vilia et obsoleta Cu., populi honores effusi atque obsoleti N., usitata ac prope obsoleta gaudia L., obsoletior oratio Ci. nekoliko preprost jezik (= ne izbirčen v besedah in brez govornega okrasja), crimina Ci.; toda verba obsoleta Ci. obrabljene = starinske, zastarele.

skòpati se -ām se obrabiti se: motika se skopala

sub-terō -ere -trīvī -trītum (sub in terere)

1. spodaj (z)drgniti, spodaj odrgniti, spodaj izhoditi, spodaj obrabiti (obrabljati): pedes Ca., Col., Sen. ph., ungulas Pl.

2. (z)drobiti, (z)méti, (s)treti, (z)mleti, (s)phati, (s)tolči: cepam aridam, salis sextarium Col.. subtritae paleae, coriandro subtrito Plin.

tocí -ésc

I. vt. (na)brusiti

II. vr.

1. otopeti

2. obrabiti se, oguliti se

ulízati ùlīžēm
I. polizati
II. ulizati se
1. polizati se
2. obrabiti se, ugoliti se