Franja

revet [rivét] prehodni glagol
pokriti, obložiti, podpreti, podzidati (nasip, obalo itd.) z lesom, s kamnom ipd.

revêtir* [rəvɛtir] verbe transitif znova obleči (osebo); obleči (svečano obleko); figuré odeti; obiti, opažiti; prevleči; obložiti; utrditi (cesto)

se revêtir obleči se (de quelque chose v kaj)
revêtir l'apparence da(ja)ti si, privzeti videz
revêtir quelqu'un de pouvoirs pooblastiti koga; dati komu pooblastilo
revêtir l'uniforme, la tenue bourgeoise, ses habits du dimanche nositi uniformo, civilno obleko, nedeljsko obleko
se revêtir d'un uniforme obleči uniformo
revêtir un mur de carreaux de faïence obložiti steno, zid s ploščicami iz fajanse
revêtir un passeport d'un visa opremiti potni list z vizumom

rivestire

A) v. tr. (pres. rivēsto)

1. ponovno obleči, oblačiti

2. obleči, oblačiti, nositi; pren. privzeti, imeti:
rivestire le armi pren. ponovno vojskovati se
rivestire la tuta obleči delovno haljo
la questione riveste una grande importanza zadeva je zelo pomembna

3. obložiti, oblagati

4. prevleči; pren. prekrivati, skrivati

5. pren. imeti (čin, funkcijo); opravljati; imenovati, postaviti, postavljati (za):
riveste la carica di sindaco opravlja funkcijo župana
rivestire qcn. di una carica koga postaviti, imenovati za kaj

B) ➞ rivestirsi v. rifl. (pres. mi rivēsto)

1. ponovno se obleči, oblačiti; ekst. obleči, oblačiti se

2. preobleči, preoblačiti se

sheathe [ši:ð] prehodni glagol
vtakniti, dati v nožnico, v futeral; obdati z nožnico; zamotati, zaviti; obložiti, armirati (ladjo)

to sheathe a cable armirati kabel; figurativno zasaditi (in v)
to sheathe one's dagger in s.o.'s heart zasaditi komu meč v srce
to sheathe the sword vtakniti meč v nožnico, figurativno prenehati z bojem, z vojskovanjem

struō -ere, strūxī, strūctum (prim. sternō (kor. *streu-), gr. στρώννυμι, got. straujan, stvnem. strewen, nem. streuen, ang. strew)

1. skladaje ali v vrsto zložiti (zlagati), sklasti (skladati), postaviti (postavljati) eno na drugo ali eno ob drugo, eno poleg drugega: lateres C., arboribus caesis … inque pyram structis O., ferunt … gigantas congestos struxisse ad sidera montes O., structis cantat avenis O. na piščal (iz lubja ali bilke), na frcko, na trobelo; metaf. iz besed zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati): ex praepositione et duobus vocabulis dure videtur struxisse Pacuvius „Nerei repandirostrum, incurvicervicum pecus“ Q.

2. occ.
a) (na)kopičiti, obložiti (oblagati): quinquaginta intus famulae, quibus ordine longam cura penum struere et flammis adolere penates V., rem Pers., opes Petr., Lact., altaria donis V.
b) (s prolept. obj.) umetno sklasti (skladati), nanesti (nanašati), (z)graditi, (se)zidati, postaviti (postavljati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): acervum H., videre trichilas structas C., struere domos H., moenia, templa V., robore secto ingentem struxere pyram V., struere rogos, aggerem T., congeriem armorum T. zmagoslavno znamenje iz (umetno) naloženega orožja, fornices … simplici laterum ordine structos esse L., murus, cuius inferiora saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu., villa structa lapide quadrato Sen. ph., e latere duro aut silice aequato veluti latericios parietes struere Plin.; abs.: in struendo C., structura, qua frequentissime Romae struunt Plin. gradijo, aliae apes struunt Plin. gradijo (zlagajo, skladajo) satovje; od tod subst. pt. pf. n: quasi … ad tornum saxorum structa Lucr. kakor ob dletu (z dletom) zgrajeno (postavljeno) skalovje; metaf. α) prirediti (prirejati), snovati, snuti, pripraviti (pripravljati), organizirati, načrtovati, (po)skrbeti za kaj, ustanoviti (ustanavljati): publicis locis struere convivia T., quid studiosa cohors operum struit? H. kaj snuje (počne)?, struebat iam fortuna … initia causasque imperio T. je ustanavljala (snovala) in utemeljevala samodrštvo (samovladarstvo = vladarsko rodovino). β) (kaj hudega) snuti, (na)snovati, naplesti (napletati), pripraviti (pripravljati), načrtovati, nameniti (namenjati), (na)kaniti, (osebe) (na)ščuvati: Pl., Ter., Corn., Don. idr., quid struis? quid struit? V., aliquid calamitatis filio struere Ci., dices me ipsum mihi sollicitudinem struere Ci. ep., struere odium in alios Ci., periculosas libertati opes L., alicui insidias L. pripravljati komu zasedo, nastavljati komu zanko, zalezovati koga, prežati na koga, mortem T., alicui pericula Sen. ph., mendacium L. kovati, causas T. izmisliti (izmišljati) si, clam consilia recuperandi regni T., crimina et accusatores T. snovati obdolžitve in ščuvati tožnike, struebantur, qui monerent perfugere ad Germaniae exercitus T. ščuvali (nagovarjali) so ljudi, da bi jima svetovali …
c) (lepo, dobro) urediti (urejati), postaviti (postavljati) v red, spraviti (spravljati) v red: aciem L., V., T., manipulatim structa acies L., omnes armatos in campo struxit L., structi stabant L. v urejenih vrstah, v bojnem redu; metaf.: struere verba Ci., compositi oratoris bene structam collocationem dissolvere Ci., struere orationem, ulteriora Q., structus compositusque sermo Arn.; pren. urediti (urejati), določiti (določati, določevati): varios per saecula reges Val. Fl.
d) koga s čim oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), opremiti (opremljati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: infructuosis genitalibus structi Tert., matres experimentis omnium affectuum structae Tert., sermo autem spiritu structus est Tert.
e) (za)mašiti: aures habere structas Arn. zamašena = zaprta, nedostopna. — Od tod adv. pt. pf. strūctē

1. okrašeno, olepšano, nališpano, nakičeno: structius prodire Tert.

2. metaf. urejeno: historiam scripsere Sallustius structe, Pictor incondite Fr.

stucco množina stuccos, stucces [stʌ́kou]

1. samostalnik
štuk, štukatura, omet ali okras iz mavca na zidu

2. prehodni glagol
prevleči, obložiti, okrasiti s štukom, z mavcem

suf-farcinō -āre -āvī -ātum (sub in farcināre) (na)gatiti, (na)tlačiti, (na)polniti (napolnjevati), natovoriti (natovarjati), otovoriti (otovarjati), obložiti (oblagati): aliquem muneribus Ap.; pogosteje pt. pf. suffarcinātus 3 obložen, otovorjen, natovorjen qui incedunt suffarcinati cum libris Pl., vidi Cantharam suffarcinatam Ter.; pren.: iam bellule suffarcinatus Ap. že dobro napitan, suffarcinatus auro et argento et veste Cass. obilno oskrbljen (preskrbljen, založen) z zlatom, srebrom in oblačili.

täfeln obložiti (mit z)

tapizar [z/c] tapecirati, s tapetami obložiti; prevleči, oblaziniti, prekriti, zastreti, obložiti

tinfoil [tínfɔil]

1. samostalnik
staniol, kositrna folija, srebrn papir

2. prehodni glagol
obložiti, pokriti s staniolom; zaviti v staniolni papir

truffer [trüfe] verbe transitif obložiti, nadevati z gomoljikami (une volaille perutnino); figuré obogatiti, napolniti, nabasati

truffer un discours de citations nadevati, začiniti govor s citati

überziehen^* prevleči; prekriti, prekrivati; (bedecken) pokrivati, pokriti; oblagati, obložiti (mit z); ein Bett: preobleči; ein Konto: priti v minus, preobremeniti; eine Kritik: pretirati, pretiravati z; die Zeit: prekoračiti

ulòžiti ùložīm
1. vložiti: uložiti novac u banku, poštansku štedionicu; uložiti žalbu, protest; uložiti mnogo truda oko čega, sve svoje snage za uspjeh
2. uravnati, obložiti: uložiti ulomljenu nogu
3. napasti: uložiti na koga

umkleiden² pokriti, obložiti, obdati, omotati

umlegen² garnirati okrog, obložiti

verkleiden preobleči (sich se); eine Wand usw.: obložiti (mit z); figurativ polepšati

wainscot [wéinskət]

1. samostalnik
stenski oboj, opaž

a tile wainscot oboj iz pečnic

2. prehodni glagol
obložiti, obiti, opažiti (z lesom)

a room wainscoted in oak s hrastovim lesom opažena soba

wegern [Schiffahrt] Schifffahrt obložiti

гарнировать garnirati; obložiti, opremiti

настилать, настлать pokri(va)ti; oblagati, obložiti;
н. пол (po)podati, polagati pod; H.
н. мостовую tlakovati