Franja

sup-paenitet (sub-paenitet) -ēre, v. impers. z acc. personae in gen. rei (sub in paenitēre) malo (malce) (po)kesati se kdo česa, obžalovati kdo kaj, žal biti komu kaj, česa, nezadovoljen biti kdo s čim: illum furoris, hunc … copiarum suppaenitet Ci. ep.

văitá váit

I. vt. objokovati, obžalovati

II. vr. tožiti, ječati, stokati

zàžaliti -īm
1. obžalovati: zažali samo što nije školovan
2. pomilovati: zažaliti mladića

жалеть pomilovati; obžalovati; žal biti; prizanašati; (lj.) ljubiti;
жалею, что не видел его žal mi je, da ga nisem videl;
ты меня не жалеешь jaz se ti ne smilim;
не жалея сил brez prizanašanja

каяться kesati se, obžalovati; (gov.) priznavati

раскаиваться, раскаяться (po)kesati se, obžalovati

сожалеть о чём obžalovati; imeti usmiljenje s kom;
я сожалею, что не застал его

déplorer [deplɔre] verbe transitif zelo obžalovati, objokovati, imeti usmiljenje z

déplorer la perte d'un ami objokovati, zelo obžalovati izgubo prijatelja

frendō -ere (—), predklas. fresum (prim. gr. χόνδρος [porazličeno (disimilirano) iz χρονδ-ρος] zrnce, drobtinica, κέγχρος proso, rž (pravzaprav „razmeto“), lat. furfur in najbrž tudi frenum) —

I.

1. z zobmi škripati, škrtati; z abl. dentibus in brez njega: illum male formidabam: ita frendebat dentibus Pl.; večinoma v pt. pr.: Nemaeus leo frendens Ci. poet., graviter frendens sic fatis ora resolvit V., frendens … dicitur legatorum verba audisse L., frendens irā O., Val. Fl., frendens aper O., comitis frendens casu (o … ) Sil.; pesn.: dolor frendens Sen. tr. = huda; z acc.: audes dentes (z zobmi) frendere Pl. ap. Non.; acc. n. pl. pesn. nam. adv.: irrita frendit Stat. zaman, frendentes immania Amm. grozno.

2. škrtati (o naravnem glasu nekaterih živali): frende et fritinni suaviter Poeta ap. Varr. (o lastovki), aprorum (est) frendere Suet. fr. —

II. trans.

1. z zobmi (s)treti, metaf. sploh (s)treti, (raz)drobiti, (z)mleti, zmeti: saxo fruges frendas Acc. ap. Non., fabam fr. Varr., faba fresa Cels., Col. bobova moka, fresa cicera Col.

2. z zobmi škripaje obžalovati kaj, z nevoljo obžalovati kaj, z nevoljo tožiti nad čim, jeziti se, da … , fr. noctes Pac. ap. Non.; z ACI: frendente Alexandro eripi sibi victoriam Cu. — Soobl. frendeō -ēre -uī (—): Pac. fr., Aug., Vulg., Ven.

per-dolēscō -ere -doluī (incoh. k perdolēr e) zelo se razžalostiti, zelo obžalovati: nec perdolescit (po nekaterih izdajah perdoliscit) fligi socios, morte campos contegi Acc. ap. Non., quod in tantum accidisse perdoluit, ut cerebri valido incursu parietem pulsaret, veste capilloque ac reliquis lugentium indiciis deformis Aur., suam virtutem irrisui fore perdoluerunt C.

quirītō¹ -āre (-āvi) -ātum (etim. besede ni zadovoljivo pojasnjena)

I. intr. vreščati, na pomoč (pomagaj) klicati, kričati iz strahu (v tesnobi, sili), javkati, glasno tarnati: haec, inquam, rudet ex rostris atque heiulitabit, concursans, veluti Ancarius, clareque quiritans Luc. ap. Non., vicina horum quiritare, iubilare Varr., quiritare dicitur is qui Quiritum fidem clamans implorat Varr., ut quiritare urbanorum, sic iubilare rusticorum Varr., quippe non ut ex hostico raptae perituraeque in horreis messes nequiquam quiritantibus sociis auferuntur Plin. iun., ideo deus, ideo Quirinus, quia tunc parentibus qui itatum est per illum Tert., nulla vox quiritantium exaudiri poterat L., tamquam si voce et comploratione nocturna excitus mihi quiritanti intervenisses L., flentes quiritantesque T.; (poseb. o govorniku) vreščati, kričati: si modo est sanus, non quiritet Q. —

II. trans.

1. glasno kričeč pritoževati se, glasno obžalovati, glasno objokovati; z ACI: coquos emi singulos pluris quam equos Plin.; z objektnim acc.: insanā voce casum mariti Ap.

2. vreščeč reči (govoriti, izrekati), glasno klicati, vreščati, kričati: misero illi quiritanti „civis Romanus natus sum“ Asin. Poll. in Ci. ep., haec quiritans properiter emergit e mari suumque protinus aureum thalamum petit Ap., at ille deum fidem clamitans et cruorem uxoris ab[s]tergens altius quiritabat Ap. — Dep. soobl. quirītor -ārī: Varr. fr., Nigidius ap. Non., Prisc.

ululō -āre -āvī -ātum (reduplicirani onomatop. ul; prim. skr. ululíḥ, ululúḥ tuleč, gr. ὀλολύζω kričim, lit. ulúoti tuliti)

1. intr. tuliti, na ves glas kričati, na ves glas vpiti, cviliti, vekati, javkati, tarnati: canis ululat acute Enn. ap. Fest., visae canes ululare per umbram V., luporum est ululare Suet. fr., lupus ululans Hier., ululantes lupi V., canis ululans Hyg., ululanti voce canere Ci., visis (to videč) ululavit Agave O., ulularunt nymphae V., ululare tristia Lucan. ali linguis trepidantibus ululare Cat. prerokovati; tako tudi: Canidia ululans H.; pesn. metaf. (o krajih): plangoribus aedes ululant V. hiša hrumi od javka, javk odmeva po hiši; tako tudi: ulularunt ripae Sil. so zahrumeli, Dindyma ululantia Cl.

2. trans. tuleč klicati, tuleč obžalovati, s tuljenjem (kričanjem, vpitjem, kriki) napolniti (napolnjevati): Hecate ululata per urbem V., quem ululat Gallus Mart., Tagus nymphis ululatus Sil., ululare urbem Prud., antra ululata, ululata proelia Stat., ululata tellus Val. Fl.; tudi = tuleč odpe(va)ti: carmina Sil.

alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
alma de cántaro bebček, bedak
alma de Dios dober človek, dobričina
alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
alma del negocio pravi vzrok
amigo del alma najljubši prijatelj
como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
con alma z dušo, z ognjem
con el alma (y la vida) od srca rad
agradecer con el alma od srca se zahvaliti
dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
echar el alma dušo izgubiti pri delu
echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
tocarle a uno en el alma ganiti
tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
traer el alma en la boca biti zelo žalosten

arrepentido skesan, spokorjen

estar arrepentido de a. obžalovati kaj

beat^*2 [bi:t]

1. prehodni glagol
tolči; udariti, udarjati; biti; utrti, utirati; premagati, prekositi, prekašati; (o)slepariti; obleteti; zbegati

2. neprehodni glagol
biti, utripati; mlatiti; trkati; taktirati; prebijati se
navtika lavirati

to beat black and blue do mrtvega pretepsti
to beat the air zaman se truditi, prazno slamo mlatiti
to beat the breast trkati se po prsih, obžalovati
that beats all (the devil) to je višek
that beats the band (ali the Dutch) to je neverjetno
to beat the bounds zakoličiti mejo
dead beat na smrt utrujen, onemogel
to beat one's head (ali brains) beliti si glavo
to beat hollow (to smithereens, sticks, nothing, all to pieces, to ribands ) dodobra premagati
beat it! poberi se!
to beat a proof narediti krtačni odtis
to beat a retreat umakniti se
to beat into shape izoblikovati
to beat time voditi, dirigirati, taktirati
ameriško, sleng can you beat it? to je nezaslišano, kakšna predrznost!
ameriško, sleng to beat it zbežati, popihati jo
that beats me tega ne razumem
to beat a wood pretakniti gozd
sleng that beats everything zdaj je pa že dovolj
to beat the wings plahutati

bridko prislov
1. (žalostno; nesrečno) ▸ keserűenStisnila jo je k sebi in bridko zajokala. ▸ Magához ölelte, és keserű sírásra fakadt.

2. (močno; zelo) ▸ mélyen, keserűen, alaposanNaivno smo mislili, da rezervacija ne bo potrebna, a smo se bridko ušteli. ▸ Naivan azt gondoltuk, hogy nincs szükség foglalásra, de alaposan elszámítottuk magunkat.

compungir [g/j] ganiti

compungirse kesati se, obžalovati

dejanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (delo) die Tat (plemenito/hudobno eine edle/böse Tat; obupa eine Tat der Verzweiflung), -tat (blazno Wahnsinnstat, obupa Verzweiflungstat, junaško Heldentat, pravo nasilno Gewalttat)
|
… dejanja Tat-
(čas/kraj storitve kaznivega dejanja die Tatzeit/ der Tatort, motiv dejanja das Tatmotiv, okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand, opis dejanja der Tatbericht, potek dejanja der Tathergang, priča dejanja der Tatzeuge, sum storitve dejanja der Tatverdacht, osumljen storitve dejanja tatverdächtig)
mož dejanja der Mann der Tat
priznati/obžalovati dejanje die Tat gestehen/bereuen
narediti dobro dejanje eine gute Tat volbringen
zasačiti/ujeti pri dejanju auf frischer Tat ertappen
|
človek dejanj der Tatmensch
preiti k dejanjem zur Tat schreiten
spremeniti v dejanja in die Tat umsetzen
dokazati z dejanji durch Taten beweisen
z nasveti in dejanji mit Rat und Tat

2. (ravnanje) die Handlung (premišljeno/nepremišljeno eine überlegte/unüberlegte Handlung; namerno vorsätzliche, kaznivo strafbare, neodgovorno unverantwortliche Handlung), -handlung (v afektu Affekthandlung, instinktivno Instinkthandlung, pravo nadomestno Ersatzhandlung, nagonsko Triebhandlung, pravo pravdno [Prozeßhandlung] Prozesshandlung, pravno Rechtshandlung, prisilno Zwangshandlung, refleksno Reflexhandlung, teroristično Terrorhandlung, uradno Amtshandlung)

3. (dejanje/opravilo) die Handlung (kultno/slavnostno/simbolno eine kultische/feierliche/symbolische Handlung)

4.
pravo kaznivo dejanj die Straftat, strafbare Handlung, das Delikt
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pravo das Offizialdelikt

5. (akt) der Akt, -akt (človeško/moralno humaner/menschlicher Akt, govorno Sprechakt, samovolje oblasti Willkürakt, stvarjenja Schöpfungsakt, svobodno freier Akt, terorja Terrorakt, ustvarjalno schöpferischer Akt, zadnje [Schlußakt] Schlussakt)

6.
dejanja apostolov die Apostelgeschichte
versko: spokorno dejanje das Bußwerk
spravno dejanje die Sühne
figurativno dejanje in nehanje das Tun und Lassen
| ➞ → kaznivo dejanje

désespoir [dezɛspwar] masculin obup; brezupnost

désespoir des peintres (botanique) kreč
en désespoir de cause il en est venu à consulter les guérisseurs kot zadnje sredstvo (in brez upanja na uspeh) je prišel vprašat za svet padarje
moment masculin de désespoir trenutek obupa
cet enfant fait mon désespoir ta otrok me spravlja v obup
je suis au désespoir de ne pas pouvoir vous satisfaire silno mi je žal, da vam ne morem ustreči
être au désespoir biti neutolažljiv, zelo obžalovati
plonger quelqu'un dans le désespoir pahniti koga v obup

dēsum -esse -fuī -futūrus

1. ne biti, primanjkovati, manjkati: Ter., Lucr., deest animus Ci., si forte desit pecunia Ci., condimenta defuerunt Ci., omnia deerant, quae … C., quod non desit habens H. ki ima vsega v obilju, non defuit quod responderetur; deerat qui daret responsum L., ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. (gl. opombo), non desunt, qui … Plin., Q., nec deerant, qui … Cu. in bilo je tudi takih, ki … , desunt arma Cu., aliquando superest sanguis, aliquando deest Sen. ph.; z dat.: Pl., deest pecunia testibus Ci., neque poëtae tempori meo defuerunt Ci., pedestrīs sibi copias non defuturas Ci., tibi … nullum a me (z moje strani) … pietatis officium defuit Ci., hoc unum ad pristinam fortunam Caesari defuit C., quis mortalium … tolerare potest illis divitias superare, … nobis rem familiarem etiam ad (za) necessaria deesse S., neu desint epulis rosae H., deesse sibi in sumptum ad necessarios usus Sen. ph.; z in in abl.: ut neque in Antonio deesset hic ornatus orationis, neque in Crasso redundaret Ci.; redk. z inf.: tum tibi non desit faciem componere pugnae Tib., mihi non desunt turpes pendere corollae Pr., hoc adhuc defuerat tibi lugere vivos Sen. ph. tega ti je bilo še manjkalo (treba), da si moral žive obžalovati, nec deerat egentissimus quisque … prodere ultro dites dominos T., nec cernere deerat lumina Sil. in bilo je videti; id (hoc) deest z ut = tega še manjka, da … : id enim deerat, ut templa reciperent, quas … Sen. rh., hoc prorsus fabulis deerat, ut … Sen. rh., hoc defuit unum Fabricio, patriam ut rhombi memoraret et annos Iuv.; kot v. impediendi s quominus: T., duas sibi res, quominus in vulgus et in foro diceret, defuisse (= se impedivisse) Ci.; za nikalnico s quin: Suet., si tibi ipsi nihil deest, … quin scias Ci.

2. occ.
a) hote ne biti pri čem, česa ne udeležiti (udeleževati) se, pri čem ne sodelovati, čemu ne prisostvovati: d. bello, convivio Ci.
b) komu ne biti pri roki (na roko), ne pomoči (pomagati), v pomoč ne biti, pomoč odreči (odrekati), koga na cedilu pustiti (puščati), kaj opustiti (opuščati), zapustiti (zapuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati); abs.: nos consules desumus Ci. naju konzulov ni, non deerat in causis Ci., ego vero non deero Cu. jaz pa bom na svojem mestu; z dat.: non deest rei publicae auctoritas huius ordinis Ci., nullo loco deesse alicui C. povsod streči, non mihi auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., sibi deesse Ci. sam sebe zanemarjati, škodovati si, ne tibi desis Cl., tako tudi: neque enim … desum mihi ali haud mihi deero (beri dērō) H.; d. officio et dignitati meae Ci. ep., non d. negotio ali rei C., communi saluti nulla in re d. C., Timotheo de fama dimicanti d. N., Verginio … succlamabat multitudo, nec illius dolori nec suae libertati se defuturos L., d. tempori L. ali occasioni temporis C. pustiti, da preteče; non deesse s quominus ali quin: nec defuit Polycletus, quominus … incederet T. ni zamudil, deesse mihi nolui, quin te admonerem Ci. ničesar nisem hotel zamuditi, da bi te ne opomnil, se nullo loco nec tempore defuisse, quin … tenderet L.; poklas. z inf.: Sil., nec deerat ipse lacrimis misericordiam elicere T. ali nec deerat ipse vim principis complecti T. storil je vse, da bi …

Opomba: Pesn. kontr. dēst (= deest) V., dērunt, dērant idr. (= deerunt, deerant) O., dēro (= deero) H. Pf. dēfuĕrunt O. Star. cj. pf. dēsiet Ca. Inf. fut. dēfŏre (= dēfutūrum esse) Ci., L.; cj. impf. dēfŏret (= deesset) Paulin. ap. Aug., Ambr., dēfŏrent Ambr.