Franja

pozal moški spol vedro, korec; kamnit obod pri vodnjaku

Spurkranz, der, Technik kolesni obod

strake [stréik] samostalnik
vzdolžna deska v čolnu; železni obod pri kolesu

tartera ženski spol tortni obod; ljudsko čepica

tourtière [turtjɛr] féminin módel, obod za pasteto

vera f

1. severnoital. poročni prstan

2. kamnit obod, ogradek (vodnjaka)

vitus, abl. -ū, abl. pl. -ubus, m (viēre; prim. gr. ἴτυς kolesni obod, platišče) kolesni obod, platišče: Prob.

zabójnica ž obod donjega mlinskog, vodeničnog kamena

circumcurrō -ere okrog teči: corsae cum astragalis circumcurrant Vitr., linea circumcurrens Q. obod, krožnica; pren.: ars circumcurrens Q. na vse strani razširjajoča se.

kamnít (-a -o) adj.

1. di pietra; lapideo:
kamnit obod (vodnjaka) vera (di pozzo)
kamnit tlak acciottolato
rel. kamnito korito pila

2. sassoso, sasseo, pietroso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kamnit svet masseto
grad. kamniti blok massello
metal. kamniti kalup pretella
kamniti pomol risalto
arhit. kamniti stebrič balaustro
alp. kamnita grba rognone
kamnita cesta sassaia

kolesn|i [é] (-a, -o) Rad- (pokrov die Radkappe, venec der Radkranz, dvojica der Radsatz, zavora die Radbremse)
kolesni drobilnik der Kollergang
kolesni obod der Spurkranz
kolesni vedričar der Schaufelradwagen

krógov (-a -o) adj. mat. del cerchio, del circolo:
krogov izsek, odsek, obod settore, segmento, circonferenza del cerchio

obódec (-dca) m dem. od obod cerchietto; gastr. stampo;
obodec za stenj luminello

periferij|a ženski spol (-e …)

1. die Peripherie

2. (obrobje) das Randgebiet

3. matematika (obod) die Umfangslinie

síto (-a) n

1. setaccio, staccio, buratto, crivello, vaglio:
gradbeno sito (za gašeno apno) cola
mreža, obod sita retina, telaio del setaccio
presejati skozi sito setacciare
fino sito vaglio a maglia fine
stresalno sito vaglio a scossa, vibravaglio
mlinsko sito buratto
biti na situ essere passati al vaglio
dati skozi sito vagliare

2. fot. filtro

vieō -ēre, (—), viētum (indoev. baza *u̯ei̯H- viti, upogibati; prim. skr. vyáyati vije, zavija, váyati tke, plete, vītāḥ zavit, ovit, navit, vīṭikā vez, obveza; prim. gr. ἴτυς, eol. Ƒίτυς obod kolesa, rob ščita, ἰτέα vrba, οἶσος beka, lat. vitus, vitex, vitta, vitium, vītis, vimen, vīmentum, vīminētum, viēscō, viētus, sl. viti, vitica, svitek, zvit, vitel, lit. výti sukati, stvnem. wid vrv, wīda vrba, stvnem. wintan = nem. winden, stvnem. wandjan, nem. wenden, got. biwindan ovi(ja)ti) vezati, plesti, splesti (spletati): Don. idr., ibant malaci viere Veneriam corollam Enn. ap. Varr., Enn. ap. Fest., Enn. ap. Non., quod ex viminibus vietur Varr., vimina, unde viendo quid facias Varr.; metaf.: viere versūs Varr. (Isid. piše, ko navaja to mesto: viere carmina).

vodnják (-a) m

1. pozzo:
zajemati vodo iz vodnjaka attingere l'acqua al, dal pozzo
vodnjak na vedro in vreteno pozzo con secchio e carrucola
vodnjak na vzvod pozzo con mazzacavallo
geogr. arteški vodnjak pozzo artesiano
kamnit obod vodnjaka vera del pozzo

2. fontana:
um. Robbov vodnjak la fontana del Robba

ἄν-τυξ, υγος, ἡ 1. rob, okroglina, okrogli rob ščita; naslon, okrogla stranica (obod) voza, voz. 2. kobilica (lire).

ἐπι-διφριάς, άδος, ἡ ep. obod, naslon na bojnem vozu.

ἴτυς, υος, ἡ [Et. odtod lat. izpos. vitus, slov. s-vit-ek; lat. vieo, ēre, slov. viti, vijem, venec; nem. winden, Wand, gršk. ἰτέ(ϝ)α, οἶσος iz ϝοιτυος] okroglina: 1. kolesni obod, platišče. 2. obroč, ščitov rob, ščit.