Franja

glamour ameriško glamor [glǽmə] prehodni glagol (by)
očarati, zaslepiti

hex [heks]

1. samostalnik
pogovorno čar, čarovnica

2. prehodni glagol
začarati, očarati

to put the hex on začarati

hinreißen^* potegniti (k sebi, za seboj); (entzücken) prevzeti, očarati; sich hinreißen lassen zu spozabiti se

încântá încânt vt.

1. navdušiti, očarati

2. (pre) mamiti

incantare

A) v. tr. (pres. incanto)

1. čarati

2. pren. očarati, začarati:
incantare la fame pren. utešiti lakoto
incantare la nebbia pren. imeti hudirjevo srečo
incantare i serpenti ukrotiti kače (z glasbo)

3. zapeljati, zamakniti

B) ➞ incantarsi v. rifl. (pres. mi incanto)

1. zamakniti se; zastati:
incantarsi a guardare zagledati se

2. ustaviti, ustavljati se:
la macchina si è incantata stroj se je ustavil

innamorare

A) v. tr. (pres. innamoro)

1. zbuditi, zbujati ljubezen

2. ekst. privlačiti, začarati, očarati

B) ➞ innamorarsi v. rifl. (pres. mi innamoro):
innamorarsi di zaljubiti se v (tudi ekst.)

inthral(l) [inɵrɔ́:l] prehodni glagol
podjarmiti, ujeti; očarati

magnétiser [-ze] verbe transitif magnetizirati; omagnetiti; figuré začarati, očarati, hipnotizirati, fascinirati

mesmerize [mézməraiz] prehodni glagol
hipnotizirati; zdraviti z magnetno močjo
figurativno očarati

mulceō -ēre, mulsī, mulsum, star. mulctum (sor. z mulgēre)

1. (po)gladiti, (po)božati, (po)čehljati, (po)čohati, (po)praskati, (po)drgniti: barbam Plin., manu mulcens barbam O., colla, vitulum O., alternos (sc. pueros) linguā V. rahlo obliz(ov)ati.

2. rahlo dotakniti (dotikati) se: aristas, cantu (pojoč) O., virgā capillos O., aëra motu Lucr. rahlo gibati, aethera pennis Ci. poet. ali aethera prhutati, frfotati po zraku, huc navem Enn. ap. Prisc. sem gnati (o morju); occ.
a) pahljati, hladiti koga: somnus Erysichthona pennis mulcebat O., florem Cat., zephyri mulcebant flores O., mulcet aura rosas Pr.
b) pocula sucis Lyaei Sil. ljubko (na)polniti.

3. metaf.
a) (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), (u)blažiti, (u)krotiti, (o)lajšati, (o)hladiti (naspr. irritare ipd.): Vell., mulcente et increpante Marcio L., regit animos et pectora mulcet V., pectora equorum Lucr., aliquem ali animos dictis O., mulcens tigres carmine Orpheus V., fluctūs iras V., variā vulnera ope O., dolores nervorum Plin., Somne, qui corpora fessa mulces O. zaziblješ v spanec, uspavaš.
b) laskati (se) komu, sladkati se, dobrikati se, prilizovati se komu, razveseliti (razveseljevati), očarati: aliquem laudibus Pac. ap. P. F., audire, quod aures mulceat Q., rudes atque agrestes animos admiratione Q., grato Dauni puellas carmine mulces H., vestras mulcebant carmina aures O., meum pectus poëta mulcet H., sensūs videntur m. Lucr.

òbajati -ēm
1. zagovoriti: treba bolest da obaje baba
2. očarati, začarati: momkova mati pripovijeda javno da sam joj ja sina obajala

oc-cantō -āre (—) -ātus očar(ov)ati, začarati: mulier occantata Ap. (po drugih occentata), aliquem Paul.

oc-centō -āre -āvī (ob in cantāre) „peti proti komu“, od tod

1. (za)peti komu, in sicer
a) v dobrem pomenu (za)peti komu podoknico: senem Pl.; abs.: quid si adeam ad fores atque occentem Pl.
b) v slabem pomenu (za)peti komu zabavljico (zabavljivko, zabavljivo pesem na cesti, pred vrati itd.): si quis occentavisset Tab. XII ap. Ci. et Aug.; z acc. kraja: ostium Pl., Pers. pred vrati.

2. pred hišo (za)peti pesem: hymenaeum Pl., funebria (o zloveščem ptiču) Amm.

3. začarati, očarati: mulier Ap., (po drugih occantata; prim. occantō).

opčárati òpčārām očarati: opčarala ga je ljepotom

opsìhiriti -īm (t. sihir, ar.) dial. začarati, očarati

prae-fīgō -ere -fīxī -fīxum (prae in fīgere)

1. spredaj pritrditi (pritrjevati), spredaj pribi(ja)ti, spredaj natakniti (natikati), nabosti (nabadati), prebosti (prebadati), spredaj pritakniti (pritikati): ripa erat acutis sudibus praefixis munita C. utrjen(a) s spredaj zabitimi koli, capita in hastis praefigere V. natakniti na sulice; z dat.: puppibus arma praefigere V., praefigere aeneos cancellos foraminibus Col., rostrum lupi villarum portis Plin., caput praefixum hastae Suet., vexillum in biremis puppe praefigere Suet.; pesn.: et potis es nigrum vitio praefigere theta? Pers. obsoditi, zavreči (Θ, kratica = gr. ΘΑΝΑΤΟΣ (ϑάνατος smrt); to črko so sodniki v pravdah krvnega sodstva pripisali imenu na smrt obsojenega toženca).

2. spredaj obi(ja)ti, spredaj okovati: asseres enim pedum XII cuspidibus praefixi C. spredaj z železom okovane, ferratis praefigunt ora capistris V. oklepajo gobec z nagobčniki, hastae ferro praefixae Cu., spicula auro praefixa Cu., iacula ferro praefixa L., praefixa cornua ferro O.

3. zapreti (zapirati): prospectum Plin., praefixae fenestrae Icti.

4. prebosti: statque latus praefixa veru, stat saucia pectus Tib.

5. metaf. očarati: cum vero comperit noctes suas iuveni[s] necessitatibus magicis et cantato perisse ferro, quam tum illa praefixum clausumque tumulum nudis cecidit uberibus Ps.-Q.

rap⁴ [ræp] prehodni glagol
navdušiti, očarati, prevzeti
arhaično odvzeti, ukrasti

to be rapped (rapt) with joy biti ves iz sebe od veselja

rapture [rǽpčə]

1. samostalnik
očaranje, navdušenje, prevzetost, zamaknjenost, ekstaza; napad; (redko) silovitost
arhaično ugrabitev, rop

in a rapture of forgetfulness v napadu (v hipni) pozabljivosti
to be in raptures biti navdušen, očaran, zamaknjen, prevzet
to go (to fall) into raptures zamakniti se (over nad)

2. prehodni glagol
(redko) očarati, prevzeti, navdušiti

ravish [rǽviš] prehodni glagol
ugrabiti, s silo vzeti, silo narediti, posiliti, oskruniti, onečastiti, osramotiti, spraviti v sramoto (žensko)
figurativno odtrgati, utrgati, odnesti; navdušiti, prevzeti, očarati

the mist ravished them from our eyes megla nam jih je vzela iz oči

séduire* [sedɥir] verbe transitif zapeljati (une femme žensko); figuré očarati, premamiti, fascinirati, privlačevati; podkupiti

fille féminin séduite zapeljano dekle
cette vie ne me séduit pas to življenje mi ni všeč, me ne privlači
séduire le public očarati občinstvo