Franja

vážnost (-i) f

1. importanza, rilievo; portata:
važnost podatka l'importanza di un dato

2. žarg. (domišljavost, bahaštvo) presunzione, alterigia; spocchia:
zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen per la sua presunzione non è benvisto

vu, e [vü] adjectif; participe passéod voir; viden, pregledan

être bien vu (figuré) de quelqu'un biti dobro zapisan pri kom
il est mal vu partout nikjer ga ne vidijo radi
c'est tout vu (populaire) to nima nobenega smisla (več)
ni vu ni connu skriven, tajen, skrit, prikrit

zapísan (-a -o) adj.

1. scritto, registrato:
dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami un'azione che verrà iscritta nella storia a lettere d'oro
pren. nikjer ni zapisano, da mora tako biti e dove sta scritto che deve essere così?

2. lasciato, eredidato:
imeti kaj zapisano po očetu aver ereditato qcs. dal padre

3. destinato; votato:
biti zapisan propadu essere destinato alla rovina
biti zapisan znanosti votarsi, darsi alla scienza
pog. imajo ga dobro, slabo zapisanega gode di buona, di cattiva reputazione

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

ἄλλο-θι adv. 1. drugje, drugod; ἄ. οὐδαμοῦ nikjer drugod; ἄ. πάτρης daleč od domovine; ἄ. γαίης v tuji deželi ἄλλοθί που kje drugod. 2. drugače, sicer.

μηδ-αμά, μηδ-αμῇ 1. nikakor ne. 2. nikjer, nikamor. 3. nikoli.

μηδ-αμοῦ adv. 1. nikjer. 2. nikakor ne, μηδαμοῦ εἰμι πρός τινα nič ne veljam, nič nisem vreden v primeri s kom.

ὅπου adv., ion. ὅκου (korel. k ποῦ), poet. ὁπόθι, ep. ὁππόθι (korel. k πόθι) 1. kje, kjer, ὅπου ἄν kjerkoli, povsod, kjer; ἔσθ' ὅπου na mnogih krajih, οὐκ ἔστιν ὅπου nikjer, οὐκ ἦν, ὅπου οὐ ni bilo kraja, kjer bi ne, povsod, ὅπου μή razen kjer, ὅπου τῶν λεγομένων kje v razgovoru. 2. čas.: kadar, tedaj ko, οὐκ ἔσθ' ὅπου nikoli, nikdar. 3. vzročno: ker, ker že. 4. pogojno: če, ako.

οὐδαμά, οὐδαμῇ, -ῆ adv. (οὐδαμός) 1. nikjer, nikamor. 2. (še) nikoli. 3. na noben način, nikakor ne.

οὐδαμοῦ adv. 1. nikjer (z gen.). 2. nikamor, ἄλλοθι οὐδαμοῦ nikjer drugje. 3. pren. οὐδαμοῦ λέγω, νομίζω nič ne cenim (čislam), φαίνομαι, εἰμί nič ne veljam, nimam nobene veljave, nisem nič.

οὔ-πη, -πῃ ep. 1. nikjer. 2. nikakor ne, na noben način.

οὔ-ποθι adv. nikjer.

πή, πῄ, ion. κῄ, κή enkl. adv. 1. nekam, nekje, πὴ ἄλλῃ nekam drugam, nekje drugje, οὔ πῃ nikjer, εἴ πῃ ἄλλῃ če kje drugje. 2. modalno: nekako, pač, οὔ πῃ nikakor, εἴ πῃ če morda, οὐδέ πῃ ἔστι nikakor ni mogoče, οὕτω πῃ tako nekako, ταῦτά κη tako približno.

φαίνω [Et. kor. bhē, svetiti se; slov. bel (= svetel), lat. fenestra, gršk. σαφής, φάος (iz φάϝος), φαλός, φάλιος. – Obl. fut. φανῶ, aor. ἔφηνα, pf. 1 πέφαγκα, 2 πέφηνα, pass. pf. πέφασμαι, inf. πεφάνθαι, aor. 1 ἐφάνθην, 2 ἐφάνην, fut. φανήσομαι, adi. verb. φαντός – med. fut. φανοῦμαι, aor. ἐφηνάμην; ep. inf. pr. φαινέμεν, impf. φαῖνον, pass. φαινόμην, iter. φαινέσκετο, aor. pass. φάνην, 3 pl. φάνεν, cj. φανήῃς, inf. φανήμεναι, iter. φάνεσκε, fut. 3 πεφήσεται, ion. fut. med. φανέομαι]. I. act. 1. trans. a) storim, da se sveti, spravim na dan (na svetlo), od-, razkrijem κακὰ ἐς τὸ φῶς, kažem ὁδόν τινι, pokažem, pošljem τέρας, ὀνείρατα, σημεῖα, σήματα, odkrijem μηρούς, κεφαλήν, dam, podelim, naklonim γόνον, παράκοιτίν τινι, τινὰ δειλόν slikam koga kot bojazljivca; ἔφηνα ἄφαντον φῶς izzval sem skrito iskro; b) pren. o sluhu: storim, da se kaj sliši (razlega), ἀοιδήν zapojem, začnem κωκύματα; c) (po)kažem, odkrijem νοήματα, ἀρετήν, ἀεικείας, εὔνοιαν, ὕβριν; ἔπη uresničim, potrdim; d) razjasnim, razložim λόγον, λόγων ὁδούς; e) sodno: naznanim, ovadim, zatožim τοὺς δρῶντας; f) o vojski: skličem vojsko φρουρὰν ἐπί τινα, εἴς τινα. 2. intr. a) sijem, svetim se, bleščim se NT; b) svetim komu τινί. II. med. trans. kažem kaj svojega, τὰ τόξα kažem kot svoj plen. III. med. intr. in pass. 1. pri-, pokažem se, pridem na dan (na svetlo), sem viden, svetim se ὄσσε, οὐδαμοῦ φαίνεται Κῦρος nikjer ga ni videti, οὐδαμοῦ φαίνομαι nikjer se ne nahajam = malo me cenijo, nič ne veljam; πόθεν φαίνει odkod prihajaš? φαίνομαι παρά τινος prihajam od koga; rodim se, postanem ἐκ βασιλέως ἰδιώτης, nastanem οὖροι, nastopim τέλος; pos. o zvezdah: vzhajam ἄστρα, ἅμ' ἠοῖ φαινομένηφιν z jutranjo zarjo, s prvim svitom. 2. v zvezi z določili: a) s subst. ali adi.: kažem se kot kaj οὗ ἀρίστη φαίνετο βουλή, φαίνομαι ψευδής = ψεύδομαι, εὖ ποιοῦντες φαίνεσθε jasno je, da; b) z inf. zdim se, kažem se πῶς ὔμμιν ἀνὴρ ὅδε φαίνεται εἶναι; δμωάων, ἥτις τοι ἀρίστη φαίνεται εἶναι; pogosto = δοκεῖν: οὐδὲ τοῦτο ἐφαίνετο αὐτῷ niti tega ni veroval; τὰ ἐκ τοῦ λόγου φαινόμενα kar se vidi iz govora; c) s part. očitno, očividno (je), da (= δῆλός εἰμι), φαίνομαι ἐπιορκῶν očitno je, da sem po krivem prisegel, ἐὰν φαίνωμαι ἀδικῶν ako se pokaže, da sem storil krivico; d) v odgovoru: φαίνομαι dà, tako je.

видно (brezos.) je mogoče videti; jasno, očitno;
по всему в. po vsem je videti;
становится в. dani se;
его нигде не в. nikjer ga ni videti

место n prostor, kraj; (službeno) mesto; položaj; sedež; pl. ž pokrajina;
м. жительства, M.
пребывания bivališče;
м. гулянья sprehajališče;
м. сражения bojišče;
присутственное м. urad;
отложное м. stranišče;
м. заключения zapor, ječa;
детское м. (anat.) posteljica;
ставить на м. opozoriti, ukoriti;
узкое м. ozko grlo (v proizvodnji);
получить м. на заводе dobiti mesto v tovarni;
ни в каком месте nikjer;
местами mestoma, tu pa tam;
работа на местах delo na deželi, v občinah, v okrajih;
власть на местах krajevni uradi;
знать своё м. skromno se obnašati;
у неё глаза на мокром месте rad(a) joka;
не находить себе места biti razburjen;
иметь м. biti, dogajati se;
с места pri priči;
ни с места! ne gani se;
это не к месту! to ni na mestu!

талан m (lj.) sreča, usoda;
мне ни в чём талану нет nikjer nimam sreče