Franja

inconsistent [inkənsístənt] pridevnik (inconsistently prislov)
protisloven, neskladen (with s, z)
nedosleden; nestalen, nestanoviten

in-cōnstāns -antis, adv. incōnstanter nestanoviten, nestalen, omahljiv, spremenljiv, negotov, nedosleden: Auct. b. Afr., Q., Lucr., Vulg., si ego sum inconstans et levis Ci., inconstanter (brez načel, nedosledno) nomen suum misit in hoc iudicium Ci., ita negare inconstanter, ut … L., quid est turpius, quid porro inconstantius? Ci., populus in omnibus inconstantissimus Sen. ph., inconstanter loqui Ci. nedosledno, haec inconstantissime (brez vsake doslednosti) dicuntur Ci. metaf. o stvareh: i. litterae Ci., venti Plin.

inconstant [inkɔ́nstənt] pridevnik (inconstantly prislov)
nestalen, spremenljiv, nestanoviten, neodločen, omahljiv; različen

inconstant, e [-stɑ̃, t] adjectif nestanoviten, nestalen, nezanesljiv, omahljiv; nezvest

inconstant dans ses résolutions nestalen v svojih sklepih (odločitvah)

inconstante nestanoviten, omahljiv, nestalen, spremenljiv

incostante

A) agg. nestalen; nestanoviten; spremenljiv; omahljiv:
tempo incostante nestalno vreme

B) m, f nestalna, nestanovitna oseba; omahljivec, omahljivka

inegál -ă (-i, -e) adj.

1. neenak, neenakomeren; nestalen

2. spremenljiv

ineguale agg. neenak; spremenljiv, neenakomeren, nestalen:
polso ineguale med. aritmičen utrip

inestable nestabilen, nestalen

instabíl -ă (-i, -e) adj.

1. nestabilen, negotov, nestalen

2. nestanoviten

instabile agg. nestanoviten; ekst. nestalen, spremenljiv

īn-stabilis -e

1. ne trdno stoječ, ki nima bivališča, nestalen: ubi pedes instabiles … perverti posset L., erat instabilis tellus O., cumbae V., naves O., volutatio Plin. neenakomerno gibanje (ladje), arbor V. prežagano drevo, aures imas instabiles facit O., hostis instabilis ad comminus conserendas manūs L. ki ne vztraja, da bi … , ki ne vzdrži … , instabilis manus Cu. nestalna (nomadska), roparska; enalaga: instabilis gradus Cu. negotov, locus ad gradum instabilis T. ni dajal (nudil) trdne opore.

2. metaf. omahljiv, nestalen, nestanoviten: Sen. tr., res maritimae instabilem motum habent C., nihil tam instabile quam fama T., animus V., fortuna T., fortuna incerta instabilisque Pac. ap. Corn.; adv. īnstabiliter: Aug.

instable [instéibl] pridevnik
nestalen, spremenljiv, nestanoviten, omahljiv

instable [ɛ̃stabl] adjectif nestabilen, labilen; figuré nestalen, nestanoviten; negotov (mir)

équilibre masculin instable labilno ravnotežje
être en équilibre instable biti na prevesici

intermittent, e [-tɑ̃, t] adjectif začasno prekinjen, nastopajoč v presledkih, nestalen, prenehajoč

fièvre féminin intermittente (médecine) intermitentna mrzlica
source féminin intermittente presihajoč studenec (izvirek)
signal masculin lumineux intermittent v presledkih oddajan svetlobni signal

irregular¹ [irégjulə] pridevnik (irregularly prislov)
nepravilen; nereden; neenakomeren, neenak, neenoten (tudi ekonomija)
neraven; ki se ne ujema s pravili; nespodoben, razuzdan; nestalen
slovnica nepravilen

at irregular intervals v neenakomernih presledkih
irregular terrain neraven teren
irregular procedure nepravilen postopek
an irregular man nespodobnež
an irregular physician mazač, šušmar (zdravnik)
slovnica irregular verbs nepravilni glagoli

klȉzav -a -o
1. spolzek: klizav put; govorio je -e riječi, reči
2. drsen: -a kuglica
3. nestalen: -e cijene, cene; -ōst ž spolzkost, drsnost, nestalnost

lȁbav -a -o
1. ohlapen, nenapet, rahel: uže je -o vezano
2. medel, mlahav: labav čovjek
3. nestalen, nihajoč, labilen: -e cijene
4. majav: labav pod palube
5. slab, rahel: -e veze s inostranstvom
6. nezanesljiv: kao veza ovaj je čovjek vrlo labav
7. zanikrn: stil mu je labav, nemaran

labíl -ă (-i, -e) adj.

1. nestabilen, majav

2. labilen, nestalen, nestanoviten

3. neuravnovešen

lȁbīlan -lna -o (lat. labilis) labilen, nestalen, neuravnovešen, opotečen: labilan temperamenat, karakter; -o zdravlje