Franja

richiamare

A) v. tr. (pres. richiamo)

1. spet poklicati:
richiamare alle armi voj. vpoklicati pod orožje

2. nazaj poklicati (tudi pren.):
richiamare alla realtà pren. postaviti na trdna tla
richiamare in vita antiche usanze ponovno oživiti starinske običaje

3. pren. priklicati

4. privabiti, privabljati:
richiamare l'attenzione di qcn. su qcs. koga opozoriti na kaj

5. grajati

6. citirati, navesti, navajati

B) ➞ richiamarsi v. rifl. (pres. mi richiamo)
richiamarsi (a) sklicevati se na koga, kaj

ricordare

A) v. tr. (pres. ricōrdo)

1. pomniti, spominjati (tudi ekst.):
ricorda i lineamenti del padre spominja na očetove poteze

2. omeniti, omenjati

3. imenovati; navesti, navajati

B) ➞ ricordarsi v. rifl. (pres. mi ricōrdo)
ricordarsi di qcn., di qcs. spomniti, spominjati se koga, česa

riferire

A) v. tr. (pres. riferisco)

1. sporočiti, sporočati; navesti, navajati

2. pripisati, pripisovati:
riferire gli effetti alle cause učinke pripisovati vzrokom

B) v. intr. sporočiti, poročati:
riferire per iscritto (a) pisno poročati (komu)

C) ➞ riferirsi v. rifl. (pres. mi riferisco)

1. namigovati, meriti (na); (rimettersi) prepustiti, prepuščati se; sklicevati se (na):
mi riferisco al giudizio di un arbitro prepuščam se razsodbi sodnika

2. zadevati (koga, kaj), nanašati se (na koga, kaj)

riportare

A) v. tr. (pres. ripōrto)

1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati

2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
riportare ciance prenašati čenče
riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati

3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
riportare una vittoria doseči zmago

4. utrpeti; dobiti:
nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen

5. pren. pripisati:
riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči

6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje

7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)

B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)

1. vrniti, vračati se (z mislijo)

2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se

3. vrniti, vračati se; preseliti se

rücken pomakniti, premakniti; potisniti; näher rücken približevati se, približati se; Eisenbahn pomikati; Forstwesen spravljati; intransitiv pomakniti se, premakniti se (kam); näher rücken približati se; rücken an premikati, popravljati (kaj); an die Front rücken iti na fronto; ins Feld rücken iti na fronto; figurativ Argumente: navajati, navesti (kaj); in die Ferne rücken odmikati se nekam daleč, oddaljevati se; rücken mit premikati (kaj)

rukovòditi -kòvodīm (rus.)
I.
1. voditi: on rukovodi poslom, državom
2. voditi, navajati: što je njega rukovodilo na to
II. rukovoditi se ravnati se: on se u tome rukovodio po principima čovječanskih prava

specificare v. tr. (pres. specifico) specificirati; nadrobno navesti, navajati; našteti, opisati, označiti

teach^* [ti:č] prehodni glagol
učiti, poučevati; naučiti, priučiti; (u)vežbati, navajati; dresirati, trenirati
neprehodni glagol
poučevati, biti učitelj, učiteljevati
ameriško učiti na

to teach s.o. manners (na)učiti koga manir
to teach s.o. better figurativno dopovedati komu
to teach s.o. to whistle naučiti koga žvižgati
I will teach him a lesson figurativno naučil ga bom, mu bom že pokazal
I will teach you to steal! pogovorno te bom že naučil krasti!
my brother teaches school moj brat uči na šoli
you can't teach an old dog new tricks figurativno kar smo v mladosti zamudili, ne moremo v starosti nadoknaditi

upućívati upùćujēm
I.
1. napeljevati, navajati: upućivati koga na dobro; upućivati čitaoca na primjedbe na kraju knjige
2. poučevati, dajati navodila: upućivati koga kako valja raditi
3. pošiljati: upućivati komu molbe, pisma, žalbe
4. nakazovati: upućivati komu novac
5. seznanjati, uvajati v: upućivati koga u tajne poslovanja
II. upućivati se
1. odpravljati se na pot
2. poučevati se, informirati se, dobivati navodila

vorbringen^* izraziti, izreči; (anführen) navajati

zitieren citirati, navajati; vor Gericht, zu sich usw.: poklicati (pred sodišče, k sebi)

врабатываться, вработаться navajati, navaditi se dela

звика́ти -ка́ю недок., navájati -am nedov.

подсказывать, подсказать našepeta(va)ti, prišepeta(va)ti; navajati, napeljati (na misel)

подсказывать, подсказать našepeta(va)ti, prišepeta(va)ti; navajati, napeljati (na misel)

представлять, представить predstavljati (si), predstaviti (si); predlagati, predložiti; prikaz(ov)ati; navajati, navesti;
п. свидетелей pripeljati priče;
он собой ничего не представляет on ne pomeni nič, on ni nič;

привадивать, привадить privabiti; navajati, navaditi;
п. к рукам udomačiti

приводить, привести voditi, privesti, (pri)peljati, navajati, navesti;
п. в беспорядок spraviti v nered;
п. доказательства navajati dokaze;
п. в ужас napolnjevati z grozo;
п. в замешательство spraviti v zadrego;
п. в чувство spraviti k zavesti;
п. в себя zavedeti se;
п. в движение pognati (stroj);
п. к убеждению preprič(ev)ati;
п. к присяге zapriseči;
не приведи Бог! Bog ne daj!;
не приведёт к добру, не приведёт ни к чему хорошему ne bo se dobro izteklo;

привча́ти -ча́ю недок., navájati -am nedov.

ссылаться sklicevati se na kaj, na koga; navajati, navesti, citirati