dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
filoz. metodični dvom dubbio metodico
verski dvomi dubbi di natura religiosa
ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente
Zadetki iskanja
- ígra (-e) f
1.
a) šport. gioco:
hitra in napadalna igra gioco veloce e d'offensiva
mehka, ostra igra gioco difensivo, chiuso; gioco duro
b) recitazione, interpretazione
c) muz. il suonare:
igra na violino il suonare il violino
č) gioco:
igra s kartami gioco di carte
družabne igre giochi di società
hazardna igra gioco d'azzardo
2. ekst. pren. gioco:
igra svetlobe in sence gioco di luci e ombre
3. gled., film., rad.
gledališka igra opera teatrale; commedia
radijska, televizijska igra radiodramma, radiocommedia; dramma televisivo
4. pren. (preračunljivo, nezakonito delovanje) gioco:
spregledati igro nekoga scoprire il gioco di qcn.
igra naključja, usode il gioco del caso, della fortuna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
besedna igra gioco di parole
igra narave il gioco delle forze della natura
pren. kraljevska igra scacchi
šport. mediteranske, olimpijske igre giochi del Mediterraneo, giochi olimpici
hist. viteške igre tornei
napovedati igro (pri bridgeu, taroku) dichiarare un gioco, un contratto
pren. igrati dvojno igro fare il doppio gioco
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore - inspirírati (-am)
A) perf., imperf. (navdihniti, navdihovati) ispirare; dare l'iniziativa:
državnikov obisk je inspirirala želja po sodelovanju la visita dello statista è partita dal desiderio di collaborazione
B) inspirírati se (-am se) perf., imperf. refl. ispirarsi:
slikar se je inspiriral v naravi il pittore si ispira alla natura - kalúp (-a) m
1. forma, modello, stampo, conio; arhit. modano; gastr.
kalup za vaflje schiaccia
2. pren. (obrazec, vzorec) modello, stampo:
umetnost po svoji naravi zavrača kalupe l'arte per sua natura rifiuta modelli - ménjati (-am) | menjávati (-am)
A) perf., imperf.
1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari
2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto
3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro
4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure
5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.
1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione
2. variare, cambiare; voltarsi - mistêrij (-a) m
1. (skrivnost) mistero:
misterij narave, smrti il mistero della natura, della morte
2. rel. mistero:
elevzinski misteriji i misteri eleusini
3. lit. mistero:
misteriji, mirakli in moralitete misteri, miracoli e moralità
božični, velikonočni misteriji i misteri natalizi, pasquali - mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti - narav|a2 ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
druga narava die zweite Natur
(globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
(natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe narave ein ängstliches Gemüt
po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
enak po naravi wesensgleich
različen po naravi wesensverschieden
soroden po naravi wesensverwandt
razlika po naravi der Wesensunterschied
v naravi stvari in der Natur der Sache
to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht - neoskrúnjen (-a -o) adj. inviolato, non profanato; incontaminato, immacolato:
neoskrunjena narava natura incontaminata - obdaríti (-ím) | obdárjati (-am) perf., imperf. regalare, fare regali a, fare dono di a, dotare di:
obdariti, obdarjati koga s čim regalare qcs. a qcn.; dotare uno di qcs.
obdariti otroke za novo leto fare regali ai bambini per Capodanno
bogato obdariti fare ricchi regali
narava jo je obdarila z lepoto in pametjo natura l'ha dotata di bellezza e ingegno - obdržáti (-ím)
A) perf. ➞ držati
1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti
2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena
3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo
4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione
5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta
6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale
7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare
8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia
B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.
1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato
2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere - odnòs (-ôsa) m rapporto, relazione; knjiž. commercio; atteggiamento; legame:
odnos med človekom in okoljem il rapporto fra uomo e ambiente
biti v dobrih odnosih s essere in buoni rapporti con
biti v sorodstvenem odnosu z essere imparentato con
imeti s kom (ljubezenske, spolne) odnose avere una relazione con qcn.
človekov odnos do narave il rapporto dell'uomo verso la natura
v odnosu do in rapporto a, riguardo a
prekiniti vse odnose troncare ogni rapporto
industrijske panoge v odnosu na zunanji trg i settori industriali riguardo ai mercati esteri
mat. odnos med množicami operazioni fra gli insiemi
jur. pogodbeni odnos rapporto contrattuale
pravni odnos rapporto giuridico
ekon. proizvodni odnosi rapporti di produzione - pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.
1. pagare:
drago plačati pagare caro
vnaprej plačati pagare in anticipo
plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
plačati v naravi pagare in natura
plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
Natakar, plačam! Cameriere, il conto!
2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
plačati dolg soddisfare (a) un debito
plačati račun saldare il conto
plačati menico onorare una cambiale
3. pren. pagare, remunerare:
Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
pren. to mi boš plačal me la pagherai
pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri - plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione - poséči -séžem dov.
1. a întinde mâna
2. a interveni
3.
□ poseči v naravo a invada/a viola natura - poségati -am nedov.
1. a întinde mâna
2. a interveni
3.
□ posegati v naravo a invada/a viola natura - posíliti (-im) | posiljeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. violentare, seviziare, stuprare; brutalizzare:
posiliti žensko violentare una donna
2. forzare, costringere, coartare; obbligare:
posilili so ga, da je podpisal dokument fu coartato a firmare il documento
3. essere preso da, avere un (violento) attacco di:
posilil jo je spanec fu presa dal sonno
posilil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse, comiciò a tossire
4. ekst. violentare, fare forza, violenza a:
z nekaterimi poskusi so grdo posilili naravo la natura è stata letteralmente violentata da certi esperimenti
B) posíliti se (-im se) | posiljeváti se (-újem se) perf., imperf., refl. sforzarsi - poslúšati (-am) imperf.
1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza
2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio
3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)
4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato - povračílo (-a) n
1. restituzione, rimborso, rimuneratura, retribuzione, rifusione, compenso, risarcimento, indennità, spettanza, emenda:
povračilo v denarju, v naravi compenso in denaro, in natura
povračilo škode emenda, risarcimento dei danni
povračilo (nadomestilo)
za ločeno življenje indennità di trasferta
2. contraccambio, rivalsa, rivincita; legge del taglione; contrappasso; ritorsione - prebáviti (-im) | prebávljati (-am) perf., imperf.
1. digerire; ekst. smaltire:
narava ne more prebaviti vseh odpadkov la natura non può smaltire tutti i rifiuti
2. (premisliti premišljati) riflettere, ponderare; pensarci su
3. (sprejeti, sprejemati) digerire; mandar giù