Franja

vulgō¹ (starejše volgō) -āre -āvī -ātum (vulgus, volgus) spraviti (spravljati) med ljudi, od tod

1. povsod (na vse strani) širiti, razširiti (razširjati), posplošiti (posploševati), vsem (vsakemu) narediti (delati) dostopno, podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), na vse (na vsakega) raztegniti (raztezati, raztegovati): vehicula vulgata usu Cu. v splošno navado (rabo) prišla, ministeriaque … ac contagio ipsa volgabant morbos L., cum consulatum vulgari viderent L., non vulgari modo cum infimis … summum imperium L., doni vulgari laudem L., Verginius rem non vulgabat L. ni razširjal = je omejeval; z dat.: quae navis umquam in flumine publico tam vulgata omnibus quam istius aetas Ci. v splošno rabo prepuščena (z namigom na pomen, naveden spodaj pod št. 2.); o spisih = objaviti (objavljati), izda(ja)ti, priobčiti (priobčati, priobčevati): vulgare librum Q., quos libros … redemisse se dicit vulgandosque curasse nomine auctoris Suet., carmina incertis auctoribus vulgata T., nondum vulgata … carmina Mart., editio vulgata Hier. Vulgata (Hieronimov latinski prevod Sv. pisma, ki so ga potrdile najvišje cerkvene oblasti); na vprašanje kam? z in z acc.: in vulgum vulgat Varr. ap. Non., munus vulgatum ab civibus abisse in socios L., vulgatique contactu in homines morbi L., contagium morbi etiam in alios vulgatum est Cu.; pren.: vitiorum commercium vulgavere in exteras gentes Cu., cum orta licentia a paucis … in omnes se repente vulgasset Cu., quae (sc. commissa) volgata in omnem exercitum L. ko bi … okužili vso vojsko; redko s per: non quod ego volgari facinus per omnes velim L. da se raztegne na vse; med.: vulgari cum privatis L. družiti (pajdašiti) se z vsakim zasebnikom.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) prepustiti (prepuščati) v uporabo, da(ja)ti, vsem ali splošno dopustiti (dopuščati), (vsem) nastaviti (nastavljati): ut ferarum prope ritu vulgentur concubitus plebis patrumque L., corpus pretio vulgare Aur.

3. razglasiti (razglašati), oglasiti (oglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), objaviti (objavljati), v pass. razglasiti (razglašati) se, razširiti (razširjati) se, razvedeti se ipd.: quia sic te volgo volgem Pl., vulgare famam interfecti regis L., acta Cu. raznesti, izblebetati, obductum verbis volgare dolorem V., ita famā Persae vulgaverant Cu., haec atque talia vulgantibus T., nonne hoc vestra voce vulgatum est? Ci., quae volgata sermonibus erant L., vulgatur deinde rumor duas deesse tabulas L., rumor temere vulgatus Cu.; z ACI: idoneis auctoribus fama vulgavit Alexandrum cum omnibus copiis, quamcumque ipse adisset regionem, petiturum Cu., fabulam, quae obiectum leoni a rege Lysimachum temere vulgavit, … ortam esse crediderim Cu., volgatumque (sc. est) per omnes ordines Quinctium esse L.

4. nadeti ime, poimenovati: Bosporon hinc veteres errantis nomine divae vulgavere Val. Fl. — Od tod adj. pt. pf. vulgātus (volgātus) 3

1. splošen, navaden, običajen: vulgatissimos sensus verbis … prosequi Q.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) (pre)puščen v uporabo, vsakemu dostopen, vsakemu nastavljen, javen, podel: ex vulgato corpore genitus L., sunt, qui Larentiam vulgato corpore lupam … vocatam putent L., vulgatissimae meretrices Suet.

3. razglašen, raznesèn, razširjen, splošno (obče) znan: vulgati pastoris amores O., bellaque iam famā totum volgata per orbem V., vulgatior fama est ludibrio fratris Remum novos transiluisse muros L., non ante vulgatas per artis H., vulgata fabula, vulgati supra commercia mundi Lucan., propter vulgatam falso de me opinionem Q. — Adv. komp. vulgātius bolj razglašeno, bolj razširjeno: haec augente vulgatius fama Amm.

zàmjestiti -īm (ijek.), zàmestiti -īm (ek.)
1. nastaviti: izbavi me iz mreže koju mi tajno zamjestiše
2. izmakniti: zamjestiti štap u igri

zuspielen podati; figurativ spraviti v roke, nastaviti, podložiti

надставлять, надставить nastavljati, nastaviti (z nastavkom podaljšati)

определять, определить določati, določiti; ugotavljati, ugotoviti; odrejati, odrediti; definirati; (zast.) nastaviti; biti pogoj, povzročati, povzročiti;
его определили в судьи nastavili (imenovali) so ga za sodnika;
я определил сына в военную службу sina sem spravil v vojaško službo;
недостаток средств определяет его скромность njegova skromnost izvira iz pomanjkanja sredstev;

подставлять, подставить podstavljati, podstaviti, postaviti pod kaj; nastavljati, nastaviti; drugo z drugim zamenjati;
п. ногу nogo podstaviti; prizadejati neprijetnosti, škodovati komu

призна́чи́ти -на́чу́ док., določíti -lóčim dov., odredíti -ím dov., nameníti -ménim dov., dodelíti -ím dov., imenováti -újem dov., nastáviti -im dov.

abroquelar pomorstvo nastaviti jadra proti vetru

abroquelarse varovati se, braniti se

affiancare v. tr. (pres. affianco)

1. postaviti ob bok, poleg, nastaviti poleg:
gli fu affiancato un altro impiegato poleg njega so nastavili še drugega uslužbenca

2. pren. podpirati, pomagati, stati ob strani:
lo affiancavano tutti gli amici vsi prijatelji so mu stali ob strani

amorcer [-se] verbe transitif začeti, zasnovati; nastaviti vabo; (pri)vabiti, navrtati (luknjo), napraviti (korake); électricité, automobilisme pripraviti vžig

s'amorcer začeti se, nastati; v tek priti, sprožiti se
amorcer l'atterrissage pripraviti pristanek (letala)
amorcer l'hameçon dati vabo na trnek
amorcer des négociations začeti pogajanja
amorcer une pompe pripraviti sesalko za delovanje

appâter [-te] verbe transitif krmiti (ptice), pitati (perutnino); nastaviti vabo; (pri)vabiti (ribe, ptice); figuré premamiti, zapeljati

il cherche à m'appâter par des promesses extraordinaires skuša me premamiti z izrednimi obljubami

bait² [beit]

1. prehodni glagol
nastaviti vabo
figurativno dražiti; ščuvati; mučiti; krmiti, napajati

2. neprehodni glagol
prigrizniti, jesti; prenočiti, počivati

bracear nastaviti jadra vetru; gestikulirati; upirati se; truditi se

cebar krmiti, pitati, hraniti; vabo nastaviti; netiti (ogenj, strast); prižgati

según cebas, así pescas kot si postelješ, tako ležiš
cebarse en la matanza naslajati se v ubijanju, biti krvoločen

chip³ [čip]

1. samostalnik
spreten prijem pri rokoborbi

2. prehodni glagol
nastaviti komu nogo, da se spotakne

cocufier [kɔküfje] verbe transitif varati, rožičke nastaviti, rogove nasaditi

colleter [kɔləte] verbe transitif zgrabiti za vrat; verbe intransitif nastaviti zanke (lov)

se colleter (stalno) si biti v laseh; figuré otepati se
se colleter avec les difficultés otepati se s težavami

emboucher [ɑ̃buše] verbe transitif nastaviti na usta (un instrument à vent pihalo); vieilli poučiti koga

emboucher un cheval obrzdati konja
emboucher la trompette (figuré) vse raztrobiti

in-ēscō -āre -āvī -ātum (in, ēsca)

1. vabo nastaviti (nastavljati), privabiti (privabljati): animalia cibo inescantur Petr.; metaf. premotiti, (pre)varati, (pre)slepiti: Ter., Vell., Fl., Prud., nos specie parvi beneficii inescamur L., velut inescata temeritas consulis L.

2. nasititi: Amm., odore sulfuris Ap., rapinis Ap.

intervāllō -āre (-āvī) -ātum (intervāllum) v presledkih nastaviti (nastavljati), prevze(ma)ti: et licet potuit, quoad vixit, ingentia largiendo ed intervallando potestates assiduas Amm. z visokimi vsotami, ki jih je daroval, in z visokimi službami, ki jih je zaporedoma dobival; od tod zlasti pt. pf. intervāllātus 3 v presledkih nastopajoč, pojavljajoč se: intervallatae febres Amm. mrzlice, ki nastopajo v presledkih, malarije, „trešljike“, haec biduo medio intervallata febris Gell. za dva dni prenehujoča, intervallato brevi tempore Amm. po preteku kratkega časa; tako tudi: intervallatis moris Amm., convivia temporibus i. Gell., intervallatis diebus Cael.