Franja

reclīnis -e (reclīnāre) nazaj (vznak) nagnjen, naslonjen, zleknjen, ležeč

1. o osebah: Vop. idr., inque sinu iuvenis positā cervice reclinis O., super pedes cubantis reclinis T., in gramine floreo reclinis Mart.; s samim abl.: cubili reclinis Stat.; z dat.: Val. Fl., hastae, toro reclinis Sen. tr., maximo pontis Caesarei reclinus arcu Stat.

2. o stvareh: sellula reclinis Hier. naslanjač, naslonjač, tabula Pall. — Soobl. reclīnus 3.

roulette [rulɛt] féminin kolesce, kolešček; ruleta (vrsta hazardne igre)

roulette de pâtisserie slaščičarsko kolesce (za rezanje testa)
roulette russe (figuré) dvoboj z revolverjem, katerega bobenček vsebuje le dve krogli, a za njuno mesto (v bobenčku) strelca ne vesta
(familier) roulette de dentiste rezkalo, stružnica
patins masculin pluriel à roulettes kotalke
patinage masculin à roulettes kotalkanje
fauteuil masculin, table féminin à roulettes naslanjač, miza na koleščkih
(populaire) vache féminin à roulettes policist na biciklu
fouer à la roulette igrati ruleto
gagner une grosse somme à la roulette prligrati veliko vsoto denarja pri ruleti
cela marche, cela va comme sur des roulettes to gre kot namazano, brez kake ovire

ruelle [rɥɛl] féminin uličica, ozka ulica; prostor med posteljo in steno; v 17. stoletju spalnica, v kateri so gospe višjih krogov sprejemale in ki so postale mondeni in literarni saloni

mettre un fauteuil dans la ruelle postaviti naslanjač med posteljo in steno

settle² [setl]

1. prehodni glagol
naseliti (koga), nastaniti, kolonizirati, stacionirati, namestiti; urediti; poravnati, plačati; pomiriti (koga); prepričati z argumenti; utišati; likvidirati (koga), ubiti; oskrbeti, oskrbovati; spraviti v red, urediti, izgladiti, poravnati (prepir); rešiti (vprašanje), razpršiti (sumničenja), urediti zadeve (zlasti pred smrtjo), prenesti, prepisati (to, on, upon na)
določiti (dediče), voliti; dogovoriti se (o čem), določiti; utrditi (cesto); prenesti, prepisati (on na)
(refleksivno) posvetiti se; predati se

2. neprehodni glagol
naseliti se (in America v Ameriki)
nastaniti se, ustanoviti si lasten dom, sesti (to k)
umiriti se, zbati se, ustaliti se (vreme); usesti se, potoniti; spustiti se (on na)
razbistriti se, očistiti se; odločiti se (upon za)
dogovoriti se, sporazumeti se, obračunati (with z)
pripravljati se (for za, na)

to settle the agitation pomiriti razburjenje
to settle an annuity on s.o. določiti komu rento (penzijo)
to settle the bill poravnati, plačati račun
will you settle for me? boš plačal zame?
to settle with one's creditors poravnati se z upniki
to settle a dispute poravnati spor
to settle s.o.'s doubts razpršiti komu dvome
it is as good as settled to je toliko kot dogovorjeno
we settled the old lady in her armchair posadili, namestili smo staro gospo v njen naslanjač
to settle one's mind pomiriti se; odločiti se
things will soon settle into order stvari se bodo kmalu uredile
to be settled in a place biti nastanjen, bivati v nekem kraju
to settle a price dogovoriti se o ceni, določiti ceno
that settles the question, that settles it s tem je stvar urejena, opravljena
he settled all his property on his children vse svoje premoženje je volil otrokom
they settled on selling odločili so se za prodajo
the weather is not settled yet vreme še ni ustaljeno
to settle accounts with s.o. (zlasti; figurativno ) obračunati s kom

silla ženski spol stol, stolica; sedež; (jezdno) sedlo; figurativno sedalo, zadnjica

silla de brazos naslanjač
silla de buque ležalni stol
silla de caña trstni stol
silla extensible zložljiv stol
silla de manos nosilnica
silla de mimbre pleten stol
silla de montar jezdno sedlo
silla poltrona stol na kolesih
silla de posta(s) poštni voz
silla de señora žensko sedlo
silla de tijera zložljiv stol
de silla a silla (fig) med štirimi očmi
ser hombre a todas sillas povsod se znajti, za vse poraben biti

sklópen (-pna -o) adj. pieghevole, reclinabile, ribaltabile:
sklopni sedež, naslanjač sedile ribaltabile
sklopna pisalna miza ribaltina
sklopni stol manganella

spustíti (-ím) | spúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare

4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare

2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso

stòl chair; (brez naslona) stool; (z naslonom za roke) armchair; (fotelj) easy chair

otroški stòl high chair
pleten stòl (naslanjač) wicker-chair
vrtljiv stòl swivel chair
zložljiv stòl folding stool, camp stool
stòl na kolesih wheelchair, bath chair
sesti v stòl to seat oneself in a chair
ležalni stòl deck chair
gugalni stòl rocking chair, rocker
sklopen (lovski) stòl camp stool
sesti, obsedeti med dvema stòloma (figurativno) to fall between two stools

subside [səbsáid] neprehodni glagol
upadati, upasti (voda, poplava), splahneti, umakniti se
kemija usedati (usesti) se; pogrezniti se, potopiti se (ladja); spustiti se (into v)
popustiti, poleči se, ponehati, zmanjšati se, umiriti se, unesti se

he subsided into an armchair pogreznil se je v naslanjač
his anger will soon subside jeza se mu bo kmalu polegla (ohladila)

supīnus 3 (sub, stlat. sup; prim. lat. suppus, suppāre, gr. ὕπ-τιος nazaj naslonjen, vznak: ὑπό)

1. (od spodaj) navzgor obrnjen; poseb. o rokah pri molitvi ali prošnji; ko so starodavniki molili ali prosili, namreč rok niso sklepali, ampak so jih dvigali kvišku in obračali dlani proti nebu: tendoque supinas ad caelum manus V. supinas deinde tendens manus conmilitones … orabat L., supinas manus ad caelum ac deos tendentes orantesque, ut … L., e muris supinas manus tendentes orare coeperunt Cu., caelo supinas si tuleris manus H., protendo ad genua vestra supinas manus Petr., porrigere ad aliquem supinas manus Petr., advenientem … exercitus … supinis manibus excepit velut dono deum oblatum Suet., supinus iactus L. navzgor, krožni, arborum tonsura supinior Plin. bolj navzgor, odzgoraj navzpod, (sc. vites) in supinum excisae Plin. navzgor (ali morda: zadaj).

2. nazaj sklonjen (uklonjen), nazaj upognjen, (nazaj) zapognjen, nazaj ukrivljen (zakrivljen), nazaj naslonjen, vznak ležeč: Front., Amm. idr., quid nunc supina susum caelum conspicis? Pl., motu corporis prono, obliquo, supino Ci., os Ci., ora Ci., Plin. iun., caput, cervix, vultus Q., cum supina (sc. manus) in sinistrum latus, prona in alterum fertur Q., modo versā modo supina manu gesticulatus (krileč) Petr., falx Plin., Iuv. cornua Plin. cathedra Plin. stol z upognjenim naslanjalom, naslanjač, naslonjač, palmes Mart., stertit supinus H. vznak (na hrbtu) ležeč, ubi ager cubat supinus Cels., cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv., supinum clamosus iuvenem pater excitat Iuv. v postelji ležečega, supini cubitus Plin. ali supina iacendi positio Cael. ležanje na hrbtu; enalaga: venter supinus H. trebuh vznak ležečega.

3. (o svetu) naslonjen, po malem se dvigajoč, po malem napet, položen, poševno razširjen (razprostrt, razpotegnjen): vallis L., colles V., Tibur H., tellus, vindemia, mare Plin., solum Plin. iun., planities Amm.; subst.: per supina camporum Amm. po valovitem dvigovanju in spuščanju.

4. navzgor idoč: si haec supina perseverantibus evaseris studiis Q., supina tabulae schida Plin. kolikor mogoče dolga.

5. nazaj idoč, nazaj tekoč: nec redit in fontes unda supina suos O., fluminaque in fontes cursu reditura supino O., refracta videntur omnia converti sursumque supina reverti Lucr., carmen Mart. pesem, katere nazaj brani verzi imajo isti metrum, kot če jih beremo naprej.

6. metaf.
a) „z nazaj upognjeno glavo“, „glavo (nos) visoko noseč“ = ošaben, prevzeten, ohol, nadut: honore supinus Pers., talia tum refert supinus Mart.
b) „mlahavo (nemarno, brezdelno) naslonjen nazaj “ = nemaren, brezdelen, nedelaven, brez dela, ležeren, starejše praznovit: Dig., supinus et neglegens Sen. ph., oratores otiosi et supini Q., supinus Maecenas Iuv.; o stvareh: animus Cat., compositio Q., auris Mart., deliciae supiniores Mart.
c) kot gram. t.t. (o glagolskih oblikah, ki se s samostalniško sklonsko končnico (sklonilom) tako rekoč „nazaj naslanjajo“ na glagol) α) = namenilnik, supín: Char., Prisc. β) = glagolnik, gerúndij: Char., Prisc.

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben

wicker [wíkə]

1. samostalnik
vrbovo protje, vrbova šiba (veja); spleteno vrbovo protje; pletér (iz vrbovega protja); koš(ara) (iz vrbovega protja)

2. pridevnik
narejen, (s)pleten iz vrbovega protja

wicker basket košara pletenica, pleterka
wicker bottle, wicker flask pletenka (steklenica)
wicker chair pleten stol (naslanjač)
wicker furniture pleteno pohištvo
wicker cage pletena ptičnica

3. prehodni glagol
pokriti, prekriti (prevleči) z vrbovim protjem, s pletivom

zlékniti (-em)

A) perf. adagiare, sdraiare, stendere

B) zlékniti se (-em se) perf. refl. sdraiarsi, stendersi, adagiarsi; pog. spaparacchiarsi:
zlekniti se na hrbet sdraiarsi supino
zlekniti se v naslanjač sdraiarsi nella poltrona
zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso

κλιντήρ, ῆρος, ὁ ep. naslanjač, počivalnica.

κλισία, ἡ, ion. -ίη [dat. ep. κλισίηφι] 1. šator, koča, koliba. 2. naslanjač, ležišče, postelja. 3. ležanje pri obedu, NT oddelek, vrsta gostov pri obedu.

κλισμός, ὁ (κλίνω) naslanjač z naslonom.