Franja

napèriti nàperīm
1. naperiti, nameriti: naperiti topove na neprijateljske položaje
2. napeti, pazljivo prisluhniti: naperiti uši
3. zapičiti: naperiti oči na koga
4. pripraviti, odpraviti: ti naperi od zlata kočiju
5. zajeziti: naperiti vodu
6. obrniti: sva je pažnja na tebe naperena

nàprēgnūti nàprēgnēm (se) napeti (se): napregnuti sve sile, sluh, pažnju, mišiće

natégnuti nàtēgnēm
I.
1. nategniti: nategnuti platno
2. napeti: nategnuti konop između dva drveta; nategnuti luk, obaraču na pušci; nategnuta puška; nategnuti sve sile
3. stegniti: nategnuti vrat
4. ekspr. potegniti iz: nategnuti čokanj, čuturicu
5. nategnem ga ljudski za uši pošteno sem mu navil ušesa
II. nategnuti se
1. nategniti se
2. napeti se

navínuti nàvīnēm
1. naviti: navinuti stroj
2. napeti: navinuta kubura
3. zviti si: navinuti nogu

podàpeti pòdapnēm podpeti, napeti

put forth

1. prehodni glagol
metati (žarke), poganjati (liste, popke); objaviti priobčiti; iztegniti (roko); pokazati, uporabiti, napeti (sile); postaviti (vprašanje)

2. neprehodni glagol
navtika, poetično kreniti, odpluti

raidir [rɛdir] verbe transitif napeti, nategniti, napraviti togo; figuré napraviti neupogljivega

se raidir contre upirati se proti
se raidir postati tog, trd
raidir ses muscles napeti mišice

re-flō -āre -āvī -ātum (re in flāre)

1. intr. nazaj ali nasproti pihati (puhati), nasproti vleči, nasproti veti: Amm. idr., etsi etesiae valde reflant Ci., v entis reflantibus reiciemur Ci.; metaf.: cum reflavit (sc. fortuna), affligimur Ci., reflante fortuna Amm. (prim.: „Kak veter nje (sreče) nasproti temu vleče, kogar v zibeli vidla je berača“ Prešeren).

2. trans.
a) zopet izpihati (izpihovati, izpihavati), izdihati (izdihovati, izdihavati): cum (aer) ducitur et reflatur Lucr., reflare spiritum Lamp. izdihniti dušo, crebros anhelitus Ap. zopet in zopet zasopsti, sapa pojemati, sapo jemati (komu).
b) napihniti, (napihovati, napihavati), s pihanjem nape(nja)ti: laciniam Ap., sinum Ap., signum veste reflatum Ap.
c) izhlapiti, izpari(va)ti: reflata succositas Cael.; med. izpare(va)ti, izhlape(va)ti, pariti se: detractis capillis partes (sc. capitis) reflantur Cael.
d) izpihati (izpihovati, izpihavati) zrak čemu (iz česa): follem Lamp., loci prominentia reflatur Cael. se odmika.

re-stringo -ere -strīnxī -strictum (re in stringere)

1. nazaj ali nase potegniti (potegovati, potezati, vleči): laevam Q., restrictis manibus Petr.

2. (nazaj, zadaj) (z)vezati, zvezati (zvezovati), privezati (privezovati): manus ad terga restringere Plin., lora restrictis lacertis sensit H., (sc. Octavia) restringitur vinctis T., vinclum fasciae ad arcum sellae restringere T.; z dat.: restrictus silici Cat.; metaf.
a) prikleniti (priklepati) koga na kaj, nape(nja)ti koga k čemu, natanko odkazati (odkazovati) mu kaj: omnes ad custodiam pecuniae restringere Plin. iun., paralyticos restringere Tert. (o)zdraviti (= zvezati, utrditi jim zopet sklepe).
b) omejiti (omejevati), stisniti (stiskati), zadrž(ev)ati, (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), (s)krčiti, skrčiti (skrčevati): sumptūs, delicias et necessitates Plin. iun., animum maestitiā T. utesniti (utesnjevati), vzbuditi (vzbujati) tesnobo (tesnoben občutek).

3. nazaj potegniti (potegovati, potezati, vleči), da se kaj odpre = raztegniti (raztegovati, raztezati), odpreti (odpirati): dentes Pl. idr. (po)kazati zobe, (za)režati, labella Ap., rabies restricta Lucr. režeči srd. — Od tod adj. pt. pf. restrictus 3, adv. -ē

1. trdo napet, tesen, ozek: toga Suet. trdno op(rij)eta (naspr. toga fusa (pre)ohlapna), digiti restrictiores Suet. krajši.

2. metaf.
a) strog, oster, trd(en), natančen, previden: Ambr., Cod. I. idr., summum imperium non restrictum nec praeseverum T., restricte praecipere Ci., restricte observare, ne plus reddat Ci.
b) skop, škrt, škrtljav, boren, pičel: restrictus et tenax Ci., in iis qui se adiuvari volent, restricti esse non debemus Ci., ad largiendum alieno restrictior Ci., tam restricte facere id Ci., restrictius uti rebus praetereuntibus Aug., restrictissime facere Plin. iun. (naspr. plenissime).
c) skromen: an restrictius arbitraris per orbem terrarum legendum dare duraturam memoriam suam, quam … Plin. iun.

retesar togo ali trdo napraviti, napeti

rider [ride] verbe transitif (na)gubati, (na)grbančiti; kodrati (vodno pavršino); marine napeti

se rider (na)gubati se
les années lui ont ridé le visage leta so mu zgubala obraz
le vent ride le lac veter kodra jezersko površino
ce fruit se dessèche et se ride ta sadež se suši in grbanči

spannen napeti, napenjati, nategniti; zwischen, in: vpeti, vpenjati; ein Pferd: vpreči (vor v); Technik bei der Holzverarbeitung: stisniti, stiskati; Stoffe: razpenjati; figurativ etwas dojeti, opaziti; figurativ spannen auf etwas prežati na, napeto zasledovati; intransitiv Kleid: biti preozek, vezati; Tierkunde Raupe: pednjati; sich spannen napeti se, napenjati se, Brücke: peti se; auf die Folter spannen dati na natezalnico, figurativ natezati živce

straffen napeti; die Zügel: pritegniti; einen Text, ein Verfahren: skrčiti, zreducirati; sich straffen napeti se, zravnati se

strain² [stréin]

1. prehodni glagol
nategniti, napeti; (pre)napenjati, pretegniti, (i)zviniti, izpahniti

to strain a rope nategniti vrv
to strain every nerve napeti vse živce, vse od sebe dati
to strain one's eyes prenapenjati si oči
to strain a muscle nategniti si mišico
to strain one's wrist izviniti si zapestje; tehnično upogniti, zverižiti, (preveč) raztegniti, deformirati, preoblikovati; forsirati, silo delati; prekoračiti, preveč zahtevati, precenjevati, previsoko oceniti
to strain the law silo delati zakonu (pravici)
to strain the meaning of a word forsirati, silo delati pomenu besede
to strain a point predaleč iti
to strain the truth po svoje resnico prikrojiti
to strain one's credit (one's powers, one's rights) prekoračiti svoj kredit (svoja pooblastila, svoje pravice)
to strain one's strength precenjevati svojo moč; precediti, filtrirati, pasirati (tudi out)
to strain out coffee grounds (pre)filtrirati kavino goščo; (močno) stisniti (to k), objeti; zastarelo (pri)siliti, primorati, priganjati

2. neprehodni glagol
vleči, trgati; (do skrajnosti) se napenjati, si prizadevati, se truditi (for, after za)
stremeti (for, after po)
upogniti se, (s)kriviti se, zviti se; teči, curljati skozi, pronicati (o tekočini); ustrašiti se (at pred)
osupniti, ostrmeti, ustaviti se (at ob)
imeti preveč pomislekov

the dog strains at the leash pes vleče (za) vrv
he strains too much after effect on preveč stremi, se lovi za efekti
the ship strained in the heavy sea ladja se je krivila v razburkanem morju
to strain at a gnat pri malenkostih se obotavijati (se obirati)
he is straining under the load šibi se pod bremenom

strammziehen^*, stramm ziehen* zategniti, napeti

string^*2 [striŋ]

1. prehodni glagol
opremiti s strunami (violino itd.) ali z žicami; opremiti (lok) s tetivo; nategniti, napeti (vrvico, tetivo itd.); zadrgniti, zavezati; privezati z vrvico; odstraniti nitke (pri fižolu)
poetično uglasiti (violino itd.); razširiti, nategniti
figurativno napeti (živce, moči itd.); (na)nizati (bisere), obesiti (across prek)
figurativno povezati
ameriško, sleng za nos koga voditi, norčevati se iz

2. neprehodni glagol
postati vlaknat; razvleči se (lepilo itd.); tvoriti vrsto ali verigo

stringed instruments glasba godala, godalni instrumenti
to string a room with festoons obesiti girlande na sobne stene
to string one's shoes zavezati si čevlje
strung up napet, živčen, razburjen, razburljiv
to string along with ameriško, pogovorno pridružiti se (komu), iti s kom, plesati, kot (nekdo) žvižga
to string out napeti, nategniti
to string up napeti (živce itd.); pripravljati (koga) na kaj, spodbujati; pogovorno obesiti
to string o.s. up for a deed opogumiti se za neko dejanje
to be strung up biti v stiski, v zagati, v težavah

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).

swell^*2 [swel]

1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
arhitektura izbočiti se
figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
biti poln (with česa)
figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
zvišati, pomnožiti

swelled head sleng nadutost, domišljavost
swollen legs otekle noge
swelled with success domišljav na svoj uspeh
to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
my cheek is swelling lice mi oteka
to swell out one's chest (iz)prsiti se
the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
the rivers are swelling reke naraščajo
the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav

task² [ta:sk] prehodni glagol
dati nalogo (s.o. komu), naložiti težko delo (komu); biti zahteven za; obremeniti, zaposliti; napeti (um, moči); preskusiti, dati na preskušnjo

to task one's memory napenjati svoj spomin
mathematics tasks this boy's brain matematika je težko breme (je zahtevna) za možgane tega dečka

tauten [tɔ:tn] prehodni glagol & neprehodni glagol
napeti (se), nategniti (se); iztegniti (ud)