Franja

nàkiseliti -īm
1. namočiti: nakiseliti rublje
2. okisati: nakiseliti kupus
3. narediti kisel obraz: žene nakiselile lica

nàkisnuti -nēm
1. namočiti: dobro je nakisnulo, može se orati
2. nakisla kapa mokra kapa
3. cikniti: vino je nakislo

nakìšati -ām dial. namočiti: nakišati bob

nàkvasiti -īm (se)
1. namočiti, narositi, navlažiti: ječam se nakvasio rosama
2. ekspr. ti si se, more, negdje nakvasio fant, ti si se ga nekje nalezel

nässen močiti, namočiti; urinirati; es [näßt] nässt prši; das Bett nässen močiti posteljo

natòpiti nàtopīm
I.
1. namočiti: natopiti zemlju vodom, lice suzama
2. zaliti: natopiti cvijeće
3. napojiti, prepojiti: natopiti hartiju mašću
4. natopiti, raztopiti: natopiti masti, olova
II. natopiti se namočiti se: krvlju se natopila naša zemlja

nažíkati nàžīkām dial.
1. okrasiti z zlato peno
2. namočiti: nažikati krvlju

per-fundō -ere -fūdī -fūsum (per in fundere)

I.

1. čez in čez obli(va)ti, poli(va)ti, omočiti (omakati), namočiti (namakati), (po)škropiti: Plin. idr., pisces olivo H., artūs rore O., aliquem sanguine, cruore T., Lact., perfusa multo natorum sanguine Terra O., aliquem lacrimis p. iustis O. močno objokovati; occ.
a) (o suhih stvareh) čez in čez posuti (posipati), pokri(va)ti: pulvere ac sudore perfusus (zevg.) Cu., canities perfusa pulvere V., papavera somno perfusa V., pedes amictu Mart., tecta auro Sen. ph.
b) barvati: ostro perfusae vestes V., coloribus p. Lucr.

2. med. (o)kopati se, omočiti (makati) se, namočiti (namakati) se: aquā ferventi Ci., Varr., Corn., flumine V., vivo flumine L., nardo H. ali oleo V. (na)maziliti se, perfusus lacrimis O., Cu. ali fletu L. s solzami oblit, v solzah plavajoč, ves v solzah; z gr. acc.: lacrimis perfusa genas V. s solzami oblita po licih.

3. (o rekah) kak kraj oblivati, teči mimo kakega kraja: Plin.

4. metaf.
a) napolniti (napolnjevati), prešiniti (preši njati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti: Amm., cubiculum sole perfunditur Plin. iun., cor perfusum frigore leti Lucr., fama perfundit moenia pennis Stat., me horror perfudit Ci., perfundere religione animum posset L., sensus iucunditate quādam perfunditur Ci., mentem amore Cat., perfundi laetitiā Ci. ali gaudio L., perfusus ultimi suplicii metu L.
b) vznemiriti (vznemirjati), (pre)strašiti: nos Ci., litora bello Sil., tempestate belli perfusus pectora Mars Stat.
c) pass. ali refl. površno dotakniti (dotikati) se česa: perseveret … perbibere studia liberalia, non illa, quibus perfundi satis est, sed haec, quibus tingendus est animus Sen. ph., si illā (sc. humanorum divinorumque notitiā) se non perfuderit, sed infecerit Sen. ph. —

II. vsuti (vsipati), vli(va)ti: sextarios musti in vas Col. —

III. storiti (povzročiti), da kaj izteče: ut oculus puero perfunderetur Dig.

per-luō -ere -luī -lūtum (-luitūrus) (per in luere) splakniti (splakovati), izplakniti (izplakovati), umi(va)ti, izmi(va)ti, (o)kopati, namočiti (namakati), (o)močiti (omakati): cumque manūs puras fontanā perluit undā O., pavimentum in balneis Fr., intestina aquā Cels., vasa aquā Col., sudore perlutus Ap.; med. (o)kopati se, umi(va)ti se: perlui undā H., aquā Plin., perluuntur in fluminibus C. — Soobl. pel-luō -ere: Fr.

per-macerō -āre (per in macerāre) (raz)močiti, premočiti (premakati), namočiti (namakati): qui calculi, in opere uno tenore cum permacerantur, dissolvunt et dissipant tectorii politiones Vitr.

per-madefaciō -ere -fēcī (per in madefacere) premočiti (premakati), namočiti (namakati), omočiti (omakati), (na)vlažiti: is usque in pectus permanavit, permadefecit cor meum Pl.

pòkiseliti -īm
1. okisati
2. namočiti: pokiseliti noge u lavoru; pokiseliti konoplju, bob

pòkvasiti -īm
1. zmočiti: svatove je pokvasila kiša
2. namočiti: pokvasiti sjeme, platno, rublje
3. pokvasiti grlo ekspr. poplakniti grlo

ponàkvasiti -īm namočiti, navlažiti: ponakvasiti usne: da mi je kap vode da se usne ponakvase

pòprati pòperēm
1. poprati, izprati
2. pomiti, umiti, poplakniti: poperi tu čašu
3. namočiti: radi bijeljenja poprati platno
4. ekspr. vleči po zobeh, postati predmet opravljanja: nemoj da te poperu po ustima

potòpiti pòtopīm
I.
1. potopiti: potopiti ladu
2. poplaviti: potopiti njive
3. namočiti: potopiti rublje, konoplju
4. vse raztopiti
II. potopiti se
1. potopiti se
2. utoniti

prō-luō -ere -luī -lūtum (prō in luere)

1. izplakniti (izplakovati), splakniti (splakovati), oplakniti (oplakovati), poplakniti (poplakovati), namočiti (namakati), (z)močiti, pomočiti (pomakati), omočiti (omakati), umi(va)ti: in vivo prolue rore manus O., vino os Col., ensem (s svojo krvjo) Sil., cruor proluere pectora Stat.; pesn. o pitju: pleno se proluit auro V. se je zmočil z zlato čašo = si je grlo namočil z zlato čašo, je izpraznil (izpil) zlato čašo, proluere praecordia mulso H., multa prolutus vappa H. dodobra nalit s slabim praskačem (= z vinom, ki „praska“ po grlu = s kislico, žlobudro, čobodro), aestivo te prolue vitro V., labra fonte proluere caballino Pers.; šalj.: proluere cloacam Pl. poplakniti želodec (z vinom).

2. splakniti (splakovati), odplakniti (odplakovati), splaviti (splavljati), odplaviti (odplavljati), sprati (spirati), spodmle(va)ti, izpodmle(va)ti: Ap. idr., ex omnibus montibus tempestas nives proluit C., silvas Eridanus proluit V., saxum de vertice montis imber proluit V. je spodmlel in odnesel; pren. (s požrešnostjo) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati): pecuniam suam prandiorum gurgitibus Gell.

3. izvreči (izmetati), naplaviti (naplavljati): genus omne natantum (rib) litore in extremo … fluctus proluit V.; occ.: ventrem Col. povzročiti (povzročati) drisko.

quellen² (quellte ...) namočiti, namakati

ràskiseliti -īm (se)
1. razmočiti (se), namočiti(se): dobro opanke raskiseli, pa onda ih poveži
2. ekspr. skisati (se): šta je tebi, šta si se tako raskiselio

remojar ovlažiti, namočiti; mladiti (lan)

¡vamos a remojarlo! (fig) to moramo zaliti (slaviti)!
remojar(se) el garguero (el gaznate, las fauces) (fam) popivati, piti