Franja

sup-pleō (sub-pleō) -ēre -plēvī -plētum (sub in *pleō -ēre; prim. plēnus)

1. zopet (spet, znova) napolniti (napolnjevati), dopolniti (dopolnjevati): fiscellam, amurcam Ca., sanguine venas O., vulnera supplevit lacrimis O., adiectoque cavae supplentur corpore rugae O., suppletis (sc. oleo) lucernis Pr., simili mixtura vas suppleatur Col., quod (sc. aerarium) si ambitione exhauserimus, per scelera supplendum erit T.

2. klas. le metaf.
a) (kaj nastajajočega, nepopolnega, ne polnoštevilnega) izpopolniti (izpopolnjevati), spopolniti (spopolnjevati), dopolniti (dopolnjevati), doda(ja)ti, (zopet) narediti (delati) kaj polnoštevilno, kompletirati, nadomestiti (nadomeščati): Aus. idr., ut … id scriptum, quodcumque defendemus, suppleatur Ci., usum provinciae (potrebno v provinci) supplere Ci., de bibliotheca tua supplenda Ci. ep., si fetura gregem suppleverit V., dum suppleri summa queatur Lucr., ex alio acervo quantumcumque mensurae defuit, supplet Col., consumptos iterum deae supplent Eurydices colus Sen. tr., senatorum censum Suet., alii Hirtium (sc. putant), qui etiam (sc. Caesaris) Gallici belli novissimum imperfectumque librum suppleverit Suet., multis incendiorum damna supplevit Suet. je s prispevkom nadomestil škodo, nastalo v požarih, remis Zephyros supplere Stat. z veslanjem (veslaje) pomagati Zefirjem (Večernikom); z osebnim obj.: supplete ceteros Ci. dodajte še druge (da bo število polno); pesn.: inania moenia supplere O. zopet obljuditi (naseliti, poseliti); abs.: supplet enim iste Ci.; occ. kot voj. t.t. (dele vojske) dopolniti (dopolnjevati), (po)polniti (popolnjevati), izpopolniti (izpopolnjevati), narediti (delati) polnoštevilne = novačiti, nabirati (na naboru): legiones Antonius ap. Ci., L., subito delectu suppletae legiones T. dopolnjene, polnoštevilne, supplere remigio naves L., remigium supplet V., decurias supplere Suet., ad supplenda exercitus damna (vrzeli) T., exercitum iunioribus supplet Iust.
b) nadomestiti (nadomeščati), zastopati, starejše nadomestovati, namestovati: locum parentis Sen. tr., solis vicem Plin. iun.

tout [táut]

1. samostalnik
(hotelski) nameščenec, ki lovi in vabi goste; nabiralec kupcev, odjemalcev
šport skrivni opazovalec pri konjskih treningih (ki potem daje informacije za dirke); špijoniranje

2. neprehodni glagol
pogovorno povabljati, nabirati (goste, kupce, glasove); skrivaj opazovati konjske treninge in potem dajati informacije (za dirke)
prehodni glagol
vsiljivo nabirati hotelske goste, kupce, glasove; nadlegovati; špijonirati (za kom); čezmerno hvaliti, slaviti

he was touted as a friend of the people hvalili so ga na vso moč kot prijatelja ljudstva

ubírati ùbīrām, ùbirati ùbirēm
1. nabirati: ubirati trave svakojake
2. trgati: ubirati smokve
3. pobirati: ubirati različite dažbine, poreze
4. dobivati: ubirati aplauze, lovorike

вербовать najemati, nabirati, pridobivati

збира́ти -ра́ю недок., zbírati -am nedov., nabírati -am nedov.

набирать, набрать nabirati, nabrati; zb(i)rati; naje(ma)ti; sestavljati, sestaviti; poveč(ev)ati (hitrost); (po)staviti (za tisk);
н. в. армию jemati k vojakom;
н. номер telefonske številke obračati;
н. воды в рот trdovratno molčati;
н. в долг jemati na dolg;

собирать, собрать zbirati, zbrati; nabirati, nabrati; pripravljati, pripraviti; sestavljati, sestaviti, montirati (stroj); pospravljati, pospraviti (pridelke);
с. налоги pobirati davke;
с. виноград trgati grozdje;
с. со стола pospravljati z mize;

anfallen^* transitiv napasti, napadati; intransitiv (entstehen) Müll, Material, Zinsen: nastajati, nastati, nabirati se, nabrati se; prihajati do (der bei ... anfällt do katerega prihaja pri ...)

anhäufen kopičiti, nakopičiti (sich se), nabirati se

aufhocken intransitiv Technik kopičiti se, nabirati se

auflaufen^*

1. naleteti na; Schiff: nasesti, auf eine Mine: zadeti na

2. (ansteigen) naraščati; nabirati se, kopičiti se

3. Saat: kaliti, skaliti, vznikniti; (anschwellen) oteči

bellot(e)ar želod nabirati; želod žreti (prašiči)

berry [béri]

1. samostalnik
jagoda; zrno (kave); jajčece, ikra (rib, rakov)

2. prehodni glagol
jagode obroditi; jagode nabirati

botanize [bɔ́tənaiz] neprehodni glagol
nabirati rastline, botanizirati

butiner [bütine] verbe intransitif nabirati méd (o čebelah)

canvass¹ [kǽnvəs]

1. prehodni glagol
preskušati, preisk(ov)ati, pretresati; nabirati glasove, kupce, naročila

2. neprehodni glagol
agitirati

clam² [klæm] neprehodni glagol
nabirati školjke; prilepiti se
ameriško obmolkniti

conscribe [kənskráib] prehodni glagol
(prisilno) rekrutirati, vojake nabirati, novačiti, vpoklicati k vojakom

crimp¹ [krimp]

1. samostalnik
nabiralec mornarjev ali vojakov

2. prehodni glagol
nasilno nabirati mornarje ali vojake

drape [dreip] prehodni glagol
drapirati, (o)krasiti; v gube nabirati, nabrati; zastreti, zastirati