Tümpel, der, (-s, -) mlaka
volūtābrum -ī, n (volūtāre) kaluža, mlakuža, kal, mlaka, v kateri se valjajo svinje, starejše kališče, močvara: Arn., Sid. idr., saepe volutabris pulsos silvestribus apros latratu turbabis V., VOLUTABRIS SILVESTRIBUS volutabra loca sunt, in quibus se apri volvunt Serv.
water hole [wɔ́:təhoul] samostalnik
majhen ribnik, mlaka
Weiher, der, (-s, -) ribnik, mlaka
zana f
1. pletenica (košara in vsebina)
2. zibelka
3. plitva kotanja, mlaka
лужа f luža, mlaka;
сесть в лужу (lj.) znajti se v nerodnem, smešnem položaju, neuspeh doživeti
barbotière [-tjɛr] féminin račja mlaka; čeber, škaf za mešanje konjske krme
Blutlache, die, mlaka krvi
grenouillère [-jɛr] féminin žabnica, žabja mlaka; familier kraj za kopanje, kopališče na reki (zlasti za neplavalce)
hog-wallow [hɔ́gwɔlou] samostalnik
svinjska mlaka, korito
lokvètina ž velika mlaka, luža
pozzetta f
1. pomanjš. od ➞ pozza majhna mlaka
2. vdolbinica
3. jamica (na licu, bradi)
ranocchiaia f
1. žabja mlaka; slabš. barje, odljuden kraj
2. zool. (sgarza, airone cinerino) siva čaplja (Ardea cinerea)
revolcadero moški spol svinjska mlaka
bagno m
1. kopel, kopanje:
bagni di mare morske kopeli
bagno di fanghi blatna kopel
fare il bagno kopati se
costume da bagno kopalke, kopalna obleka
vasca da bagno kopalna kad
essere in un bagno di sudore kopati se v znoju, biti ves prepoten
bagno di sangue mlaka krvi; pren. pokol
2.
bagno di sole, bagno di vapore sončna kopel, parna kopel
bagno turco turška kopel
3.
bagno fotografico fiksirna kopel
bagno galvanico galvanska kopel
mettere a bagno kopati
4. kopalna kad, banja
5. kopalnica, kopališče:
bagno pubblico javno kopališče
6. (zlasti v pl.) pren. kopališče (predvsem morsko)
7. ekst. toplice
8. hist.
bagno penale kaznilnica
canard [kanar] masculin racman, raca; figuré izmišljotina, (časopisna) raca, familier časopis; v pijači namočen košček sladkorja; musique napačna nota; familier staro kljuse (konj), mrha
canard sauvage divja raca
froid masculin de canard hud, oster mraz
mare féminin aux canards račja mlaka
mouillé, trempé comme un canard moker ko miš
lancer des canards (figuré) objaviti časopisne race
marcher comme un canard racati
plonger comme un canard dobro se potapljati, figuré spretno se izmuzniti, jo popihati
j'ai lu ça dans mon canard to sem bral v svojem časopisu
krí1 (krví) f
1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue
2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue
3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza
lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej
1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.
2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.
3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.
4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.
Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.