Franja

temper¹ [témpə] samostalnik
temperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje
figurativno razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost)
figurativno obvladanost, umirjenost, mirnost
tehnično mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline)
tehnično trdota (jekla itd.)
zastarelo (telesna) konstitucija
zastarelo kompromis

in a bad temper slabe volje, jezen (with na)
out of temper slabe volje, jezen
even temper' ravnodušnost
a fit of temper napad jeze (togote)
to be in a temper biti jezen (besen, razkačen)
to be in a good (bad) temper biti dobro (slabo) razpoložen
to have an evil temper biti nagle jeze, biti togoten
he has a quick temper on hitro vzkipi
to have a sweet temper biti blagega značaja
to get (to fly) into a temper razjeziti se, pobesneti
to get out of temper znevoljiti se, razjeziti se
to keep (to control) one's temper obvladati se, brzdati se, ostati miren
to lose one's temper razjeziti se, izgubiti potrpljenje
to put s.o. out of temper spraviti koga v slabo voljo, razjeziti koga
to recover one's temper umiriti se (zopet)
to show temper kazati razdraženost

tranquilidad ženski spol mirnost, tišina, mir

recobrar la tranquilidad (zopet) pomiriti se

tranquillità f mir, mirnost; tišina:
tranquillità del mare bonaca, brezvetrje

tranquillitās -ātis, f (tranquillus) mir, umirjenost

1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme (naspr. adversa tempestas), mir, umirjenost: Plin. iun. idr., maris Ci., tanta subito tranquillitas exstitit, ut se loco naves movere non possent C., mira serenitas cum tranquillitate oriebatur L., summā tranquillitate consecutā C., si proficiscatur probo navigio, bono gubernatore, hāc tranquillitate Ci., aëris quies et otium et tranquillitas Sen. ph.; pren.: securitas, quae est animi tamquam tranquillitas Ci.; prispodobnost izraza kaže stavek: me spe reliquae tranquillitatis praesentīs fluctūs fugisse Ci.

2. metaf.
a) politični ali duševni mir, mirnost, umirjenost, tihota, pokoj, spokoj, umirjene razmere, zatišje: Petr., Sen. ph. idr., summa tranquillitas pacis atque otii Ci., animi Ci., mentis Ambr., senectutis, vitae Ci., morum Sen. rh., ibi nequaquam eadem quies ac tranquillitas erat L., tranquillitatem et otium auxit T.
b) jasnost, svetlost barve: nubilo coloris aut tranquillitate Plin.
c) vaša svetlóst, kot naslov poznih rimskih cesarjev (kakor clementia, mansuetudo): Eutr.

tranquillité [-kilite] féminin mir, mirnost, brezskrbnost

tranquillité d'esprit duševni mir, vedrost
en toute tranquillité brez skrbi; nemoteno
troubler la tranquillité publique kaliti javni mir

tranquil(l)ity [træŋkwíliti] samostalnik
mirnost; hladnokrvnost, spokojnost

ровность f ravnost, enakomernost; mirnost (značaja)

хладнокровие n hladnokrvnost, mirnost

altitūdō -inis, f (altus)

1. višina, visočina, visokost: muri N., moenium S. fr., L., T., aedium Ci., aedificiorum T., montium Ci., mons magna altitudine C., castra in altitudinem pedum XII vallo fossāque XVIII pedum munire iubet C. z 12 čevljev visokim obkopom in 18 čevljev širokim jarkom, alt. navis C., turris Cu., turrium Plin.; v pl.: montium altitudines Ci.; met. višina = višek, vrh; v sg.: Val. Max.; v pl. (z gen. montium ali brez njega): Ci., ad id fore altitudines, quas cepissent hostes L., quid Alpes aliud credentes quam montium altitudines? L.; pren. vzvišenost, veličastnost: fortunae et gloriae Ci., orationis Ci., animi Ci., L. velikodušnost, humanitatis Val. Max. veličastna dobrohotnost.

2. occ.
a) debelina: pedales in altitudinem trabes C. čevelj debeli hlodi.
b) globokost, globočina: fluminis C., maris Ci., vallis... in altitudinem depressa Hirt. globoko udrta, cavernae in altitudinem depressae Cu., totum (opus) est e saxo in mirandam altitudinem depresso Ci., spelunca infinitā altitudine Ci., speluncarum concavae altitudines Ci.; pren.: in vastiorem altitudinem et velut in profundum invehi L.; pren. umetnost (dar) gospodariti in prikrivati svoja čustva, pritajenost, skritost, namišljena (diplomatska) mirnost: animi Ci., T., ad simulanda negotia altitudo ingenii incredibilis S., in altitudinem conditus T. v sebe umaknjen, zaprt.

alucinar (za)slepiti, varati

alucinarse varati se, dati se slepiti
alucinarse en el examen pri izpitu glavo (mirnost) izgubiti

Dēmocritus -ī, m (Δημόκριτος) Demokrit,

1. filozof iz Elee, roj. ok. l. 460, umrl l. 361, učenec Leukipa iz Elee; začetnik nauka o atomih. Nravstveni smoter mu je bila εὐϑυμία, brezstrastna mirnost duha, ki so jo zaradi nerazumevanja imeli za veselost ter so zato Demokrita imenovali „smejoči se filozof“: Varr., Ci., Lucr. idr., si foret in terris, rideret Democritus H., excludit sanos Helicone poëtas H. Od tod adj. Dēmocritēus, mlajše Dēmocritīus 3 (Δημοκρίτειος) Demokritov, demokritski: Anaxarchus Democritius Ci. Demokritov privrženec; subst.
a) Dēmocritīī -ōrum, m demokritovci, učenci (privrženci) Demokrita: Ci.
b) Dēmocritēa -ōrum, n Demokritova (učna) pravila, Demokritovi nauki: Ci.

2. kipar iz Sikiona: Plin.

3. Sikionec, Ciceronov gostinski prijatelj: Ci. ep.

mirnodúšnost (-i) f glej mirnost

remissiō -ōnis, f (remittere)

1. (od)pošiljanje nazaj
a) (osebe) vrnitev, vračanje, odposlanje, pošiljatev nazaj: obsidium captivorumque L.
b) (stvari) vračanje, odbijanje: splendoris Vitr.

2. spuščanje: superciliorum aut remissio aut contractio Ci.; metaf. popuščanje, padanje, prenehanje, odleganje, preleganje, prekinitev, prekinjanje: nisi aer influens cum incremento fecerit auctus et remissiones continenter Vitr., vocis contentiones et remissiones Ci. dviganje in padanje (spuščanje), tales amicitiae sunt remissione usūs (občevanje s popuščanjem) eluendae Ci., luctūs Ci., clamoris Corn., laboris Varr., morbi Ci., febris Cels.; occ.
a) odpust, odpustitev, odpuščanje, popust, popuščanje, odveza, spregled: poenae Ci., tributi in triennium T., nuntiationis Icti. preklic prepovedi; abs.: publicani remissionem petentes Suet., post magnas remissiones (od zakupnine) Plin. iun.; tako tudi: de remissionibus cogitare Plin. iun.; pri Eccl. = odpust(ek), odpuščanje (grehov): delicti Tert., peccatorum Ambr.
b) (od)počitek, počivanje, oddih: Plin. iun., Gell. idr., danda est omnibus aliqua remissio Q., tempora curarum remissionumque divisa T.; poseb. animi remissio duševni (od)počitek, oddih: Sen. ph. idr., ad animi remissionem Ci.; toda: in acerbissimā iniuriā remissio animi et dissolutio Ci. ep. ali naturalis animi remissio et laxitas Sen. ph. duševna mirnost, ravnodušje, ravnodušnost.
c) mehkota, milina, miloba, milota, blagost, popustljivost, spregled: Ci. (De oratore 2, 72).

steely [stí:li] pridevnik
trd kot jeklo, jeklen
figurativno neupogljiv, hladen, strog, neusmiljen

steely composure železna mirnost, hladnokrvnost
a steely glance hladen, leden pogled

εὐστάθεια, ἡ (εὐ-σταθής) trdnost, mirnost, stanovitnost.