Franja

minuō -ere -uī -ūtum (minor -ōris)

1. (z)drobiti, (raz)drobiti (razdrabljati), (raz)tolči, (s)treti, (raz)klati, razseka(va)ti, (raz)cepiti, (z)meti, (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), prelomiti (prelamljati), razbiti (razbijati): ligna, ramalia O., mullum in singula pulmenta H. na kose razrezati, aliquem in pilā O., obiectus portarum Stat., ligna minuta P. F.

2. manjšati, pomanjš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: tu cave ne minuas, tu ne maius facias id H., ignes N., urinam ignibus Col., aes alienum Plin. iun., sumptūs Ci., vectigalia Suet., pretium frumenti ad ternos nummos T. znižati na, sanguinem Veg. puščati komu kri; refl. se minuere, tudi samo minuere ali med. minui manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati, pešati, pasti (padati), upasti (upadati), uteči se (naspr. augescere, augeri, (in)crescere): minuit se motus Plin., minuit se morbus, motus Plin. ponehuje, aliae sic, ut aliquantum quidem minuatur ex febre, nihilominus tamen quaedam reliquiae remaneant Cels., minuente aestu C. ob oseki, luna minuens Plin. iun. upada, corporis artūs O. ali corpora minuuntur Plin. se krčijo, upadajo, Danubius reliquo aestatis minuitur Sen. ph.

3. metaf. (z)manjš(ev)ati, (z)niž(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, omejiti (omejevati), spodkopa(va)ti, (u)blažiti (ublaževati), umeriti (umerjati), ovreti (ovirati), (o)brzdati, (u)krotiti, okrniti (okrnjevati), obvlad(ov)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), (o)škodovati, upreti (upirati) se, boriti se, delovati proti komu ali čemu: Pl., Q., curas H., gloriam Ci. ali laudem alicuius L. (naspr. amplificare), auctoritatem C., potentiam senatūs atque auctoritatem Ci., maiestatem populi Romani per vim Ci., violare clementiam quam regis opes minui maluit N., censuram L., religionem N. žaliti, fidem T., opinionem Ci. pobijati predsodek, cupiditates Ci. (naspr. inflammare), iram Ter., spem C., maerorem Ci., lutum O., timorem militum C., Auct. b. Afr., alicui animos L. (naspr. accendere) jemati komu pogum, controversias C. pomirjati, poravnavati, ut controversiam minuam Ci. da se omejim samo na sporno zadevo, consilium suum non m. Ter. v ničemer ne spremeniti, tako tudi: nec tu eā causā minueris haec, quae facis Ter., consul alter equestri proelio uno et vulnere suo minutus L. oslabljen; occ. kot jur. t.t. capite minui Dig. izgubiti državljanske pravice (prim. caput, dēminuō, dēminūtiō). Od tod adj. pt. pf. minūtus 3, adv. -ē (prim. izpos. „minuta“ v sl. Cat., Auct. b. Afr.

1. majhen, majčken, majcen, drob(c)en: Plin., Lucr., Sen. ph., Suet., Veg., Gell., Lact., Tert. idr., minutis gladiis utebantur N., litterae Pl., Ci. drobno pismo (= drobne pismenke), res Ci. malenkosti, semina minutissima Ci., minuti pisciculi Ter., pisces Varr. Fr., Don., bestiolae, animalia Varr., puer Varr., genus Mel. pritlikav rod, plebes Ph. nizko, navadno ljudstvo, preprosti ljudje, dii Pl. nižji, aër minutior Lucr. tanjši, commentarii minutissime scripti Plin. ep. drobno (prav (zelo) na drobno, kar najdrobneje) pisani, historia minutissime scripta Sen. ph. kar najdrobneje (najtesneje) pisana, minute sal terere Col., minutius concīdere Col., minutissime commolere Col. ali quam minutissime contundere Ca. na drobne (prav (zelo) drobne, kar najdrobnejše) kose; subst. minūta -ōrum, n časovni delci, minute, ki so jih šteli 10 na eno uro: Aug., minuta, quae geometrica ratio partium partes appellat Amm. minute (kot 60. del stopinje = gr. λεπτά).

2. nepomemben, neznaten, malovažen, nevažen, malenkosten: philosophi Ci., imperatores Ci., res Ci. malenkostne reči, malenkosti, genus sermonis Ci. nižja vrsta govora, minutum animum pro parvo dicimus Ci. malodušnost imenujemo „minutus“ animus namesto „parvus“, grandia minute dicere Ci. malenkostno, minutius rem tractare Ci. preveč dlakocepsko razpravljati, maličiti, minutius scrutantem omnia Q. nadrobneje, natančneje; komp. subst. n. pl.: illa minutiora Aur. tiste manj pomembne (tehtne) stvari.

minútica (-e) f hipok. od minuta minutino, attimino

minuto¹

A) agg.

1. majhen, droben:
denaro minuto drobiž
lettere minute drobna pisava

2. ekst. šibek, slaboten

3. nevažen, postranski

4. pren. nizek:
gente minuta ljudje nizkega stanu

5. pren. natančen, podroben

B) m

1. droben del:
commercio al minuto trgovina na drobno

2. drobnarija, drobnjakarstvo:
cadere nel minuto pretiravati v malenkostih
guardare per il minuto dlakocepiti

molk [ou̯] moški spol (-a …) das Schweigen; o čem: das Stillschweigen, die Geheimhaltung
radijski molk die Funkstille
minuta molka die Gedenkminute, Schweigeminute, das Totengedenken
zaviti se v molk sich in Schweigen hüllen
zavezanost k molku die Schweigepflicht
biti zavezan k molku der Schweigepflicht unterliegen

nízek (-zka -o)

A) adj.

1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura

3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti

6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile

nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
na noben način in nessun modo

3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
eden ni nobeden uno è nessuno

nōdōsus 3 (nōdus)

1. poln vozlov, poln grč, vozlàt, vôzlast, grčav, grčàt, grčast, hŕgav, kolenčast: lina ali plagae O., Col. vozlate mreže, stipes O. grčav kij, validus nodosusque stipes Cu., robora O., arundo Pers., ramus Sen. ph., ictus Val. Max. zadan z grčavko, globus Stat.; occ. grče (hrge) tvoreč: cheragra H., podagra O.

2. metaf.
a) zavozlan, zamotan, zapleten, težak (težek): verba Sen. tr., haec atque alia quaedam minuta magis et nodosa Gell., quaestiones Amm., Macr., quaestio nodosissima, nodosissimi libri Aug.; adv. nōdōsius: n. loqui Tert.
b) s pridržki dobro zavarovan (zaklavzuliran) in zavezujoč: stipitem nodosam (po nekaterih izdajah odiosam) exsolvite Val. Max.; od tod Cicuta nodosus H. oderuh, ki je znal dolžna pisma (zadolžnice) svojih dolžnikov zavarovati v vseh ozirih in s tem dolžnike trdno obvezati, nekak „vozličar“, „zapletač“.

nov|i [ô] (-a, -o) Neu- (nakup die Neuerwerbung, izračun die Neuberechnung, sneg der Neuschnee, določitev vrednosti die Neubewertung, izdaja die Neuauflage, izvedba die Neuaufführung, konstrukcija die Neukonstruktion, minuta die Neuminute, nastavitev die Neueinstellung, odmera die Neubemessung, Neuveranlagung, parcelizacija planmäßige Neuordnung, produkcija die Neuproduktion, razčlenitev/razdelitev die Neugliederung, romantika die Neuromantik, sekunda die Neusekunde, sorta/rasa/pasma die Neuzüchtung, stvaritev/kreacija die Neuschöpfung, ureditev die Neuregelung, verzija die Neufassung, zasedba die Neubesetzung, mesto die Neustadt, nastajanje die Neuentstehung, poganstvo das Neuheidentum, srebro das Neusilber, zadolževanje die Neuverschuldung)
nova soseska das Neubauviertel
nova serija publikacij: neue Folge (kratica : N.F.)

odvétniški de abogado(s)

odvetniški honorar honorarios m pl, minuta f
odvetniška pisarna bufete m
odvetniška zbornica Colegio m de Abogados

per-viridis -e (per in viridis) zelo (močno, izrazito) zelen: color Plin., campus minutā arundine gracilique perviridis Mel.

porrāceus 3 (porrum)

1. porov, lukov: folia Plin.

2. porast (lukast), poru (luku) podoben, porove (lukove) barve: bolbinen Graeci vocant herbam porraceis foliis, rubicundo bulbo Plin., folia ima (sc. cyperi) porraceis exiliora, in cacumine minuta, inter quae semen est Plin., optimum (sc. viscum) quod sine cortice quodque levissimum, extra fulvum, intus porraceum Plin., eumitren Beli gemmam, sanctissimi deorum sui, Assyrii observant, porracei coloris Plin., heliotropium nascitur in Aethiopia, Africa, Cypro, porraceo colore Plin., morochthos, colore porracea, lacte sudat Plin.

pršéč (-a -e) adj.

1. piovigginoso:
pršeč dež pioggia minuta, pioviggine

2. che spruzza, che schizza

rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)

I. intr.

1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.

2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —

II. trans.

1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.

2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.

silence [silɑ̃s] masculin molk, tišina; mir; molčanje, molčečnost; musique pavza

en silence molčé
(faites) silence! mir! tišina!
silence! on tourne! (film) tišina! snemamo!
silence de mort mrtvaška tišina
minute féminin de silence minuta tišine (za počastitev umrlih)
garder, observer le silence molčati
imposer silence zahtevati tišino, mir
passer sous silence molče iti prek česa, zamolčati
réduire, condamner quelqu'un au silence pripraviti koga k molku, utišati ga, jezik mu zavezati
rompre le silence prekiniti tišino, molk
la révolte a été préparée dans le silence upor so pripravili skrivaj
la parole est d'argent et le silence est d'or (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato

sub-tīlis (sup-tīlis), adv. sub-tīliter (sup-tīliter) (iz *subtexlis, sub in tēla iz *tex-la : texere) pravzaprav „za votek služeč“, „tanko tkan“; od tod

1. tenek (tanek), fin, nežen (naspr. crassus, spissus): filum Lucr., Aus., linum P. Veg., mitra Cat., ignis Lucr., corpus Lucr., Sen. ph., nonne vides, quam sint subtilia quamque minuta (sc. primordia)? Lucr., subtilis acies gladii Sen. ph., farina Plin., semen subtilius Plin., mel sucus dulcissimus atque subtilissimus Plin., capillus flavus et solito subtilior Vulg., animae suptiliter conexae Lucr., subtiliter dividere aliquid Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o čutilih, poseb. o čutu in okusu) tenek, tankočuten, pretanjen, izostren, imajoč izostren (pretanjen, prefinjen) okus: fervida, quod subtile exsurdant vina palatum H., subtilior gula Col.; pren. (v esteskem pomenu) tenek (tanek), tenkočuten (tankočuten), pretanjen, prefinjen, rafiniran, subtilen, izbran, izboren, odličen, izvrsten, nežnočuten, rahločuten, nežen, občutljiv, obziren, prefinjeno razlagajoč, okusen: iudicium Ci. ep., H., venustas Ci. okusna, sententia Plin. pretanjena, izborna misel, subtilis veterum iudex et callidus H., sapiens subtilisque lector Plin. iun., vir subtilis, dispositus, acer, disertus Plin. iun., sagax et admodum subtilis ingenio Eutr. zelo prebrisana glav(ic)a, Democritus subtilissimus omnium Sen. ph. najtankočutnejši raziskovalec, subtiliter iudicare Ci.
b) natančen, oster, skrben, korenit, temeljit, bistroumen, duhovit, včasih = filozofski, modroslovski, odmišljen, abstrakten: definitio, descriptio partium Ci., argumentatio, observatio, quaestio Plin., reliquae (sc. epistulae) subtiliores erunt Ci. ep. natančnejše = obširnejše, inter subtilissimas haberi potest (sc. curatio) Cels., inventum subtilissimum Plin., subtiliter persequi Ci., disseruit et subtiliter et copiose Ci., exsequendo subtiliter numerum L. točno, subtiliter disputare Plin. iun., subtilius disputandum est Ci., subtilius haec disserunt ali ista quaerunt Ci., haec ad te scribam alias subtilius Ci. ep. obširneje, subtilissime perpolita Ci.
c) kot ret. t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) zaradi svoje jasnosti, natančnosti, določenosti in neolepšane preprostosti prikupen, všečen, preprosto lep, preprost, enostaven: Aus. idr., oratio, dicendi genus Ci., subtile, quod ἰσχνόν vocant Q., subtilis disputator Ci., Lysias … egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., Lysias subtilis atque elegans Q., Scaevola … oratione maxime limatus atque suptilis Ci., quis illo … in docendo edisserendoque subtilior? Ci., subtilis praeceptor Q., qui et humilia subtiliter et alia graviter … potest dicere Ci., versute et subtiliter dicere Ci., magnifice an subtiliter dicere Q., tenues (sc. causas) agimus subtilius Ci.

tekm|a¹ [é] ženski spol (-e …) šport das Spiel, das Wettspiel, das Match; (finalna Endspiel, izločitvena Ausscheidungsspiel, kondicijska Aufbauspiel, kvalifikacijska Qualifikationsspiel, mednarodna Länderspiel, nogometna Fußballspiel, odločilna Entscheidungsspiel, otvoritvena Eröffnungsspiel, prva Hinspiel, povratna Rückspiel, prijateljska Freundschaftsspiel, prvenstvena Meisterschaftsspiel, na domačem igrišču Heimspiel, na gostovanju/v gosteh Auswärtsspiel); (boj) der Kampf (ekshibicijska Schaukampf, posameznikov Einzelkampf); (dirka) das Rennen
veslaška tekma das Wettrudern, das Bootsrennen
… tekme Spiel-
(konec das Spielende, minuta die Spielminute, potek der Spielverlauf, prekinitev die Spielunterbrechung, vodstvo Spielleitung)
prve tekme (prvi del tekmovanja) die Hinrunde
povratne tekme die Rückrunde
žvižg za konec tekme der [Schlußpfiff] Schlusspfiff
poročilo o tekmi der Spielbericht
odigrati tekmo ein Spiel liefern

zadnj|i¹ (-a, -o)

1. (poslednji) der/die/das letzte
čisto zadnji der allerletzte
Letzt- (kupec der Letztkäufer)
biti zadnji der letzte sein, das [Schlußlicht] Schlusslicht bilden/machen
zadati zadnji udarec komu: (jemandem) den letzten Stoß geben

2. (sklepni) [Schluß] Schluss- (akord der [Schlußakkord] Schlussakkord, prizor die [Schlußszene] Schlussszene, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, zvezek der [Schlußband] Schlussband, minuta šport die [Schlußminute] Schlussminute, redakcija die [Schlußredaktion] Schlussredaktion, dejanje der [Schlußakt] Schlussakt, glasovanje die [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung, poglavje das [Schlußkapitel] Schlusskapitel)

3. (končni, na koncu) End- (konzonant der Endkonsonant, boj der Endkampf, člen, členek das Endglied, zlog die Endsilbe, črka der Endbuchstabe)

4.
zadnji krik der letzte Schrei (tudi figurativno)

5.
zadnja beseda das letzte Wort
to je moja zadnja beseda das ist mein letztes Wort
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben/behalten
zadnja beseda še ni bila izrečena das letzte Wort ist noch nicht gesprochen
zadnje besede množina die letzten Worte

6. do zadnjega/zadnje …:
do zadnje možnosti bis zum Äußersten
do zadnje drobtinice bis auf die letzte Krume
do zadnje kaplje bis zur Neige
do zadnje pičice narediti: bis aufs letzte I-Tüpfelchen, bis auf den I-Punkt
izpolniti: bis auf den letzten Buchstaben
do zadnjega bis aufs Letzte
do zadnjega beliča bis auf den letzten Heller/Pfennig
do zadnjega diha bis zum letzten Atemzug
do zadnjega moža bis zum letzten Mann, bis auf den letzten Mann
|
figurativno kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
biblično: prvi bodo zadnji in zadnji prvi die Ersten werden die Letzten, und die Letzten werden die Ersten sein

zamujèn (-êna -o) adj. perduto:
ni še vse zamujeno non tutto è ancora perduto
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena tempo perduto mai non si riacquista

žȁlār m zool. prodnik; žalar čirikavac zool. spremenljivi p., Caladris alpina; žalar ciganin zool. mali p., Caladris minuta; žalar crnčić zool. teminkov p., Calidris temminckii