Franja

smile¹ [smáil] samostalnik
nasmeh, nasmešek, smehljaj; prijazen pogled
(često množina) naklonjenost, milost

smiles of fortune naklonjenost usode
she is all smiles and graces ona kar sije (žari, se topi) od prijaznosti
to force a smile prisiljeno se nasmehniti

umilòstiviti -īm, umilostíviti -lòstīvīm
I. ganiti, prisobiti si naklonjenost, milost: umilostiviti koga; hteo bih umilostiviti boga
II. umilostiviti se postati naklonjen: paša se nije dao umilostiviti

venia -ae, f (venus2 -eris, venerārī)

1. milost, naklonjenost, naklonjeno mnenje (mišljenje), ustrežljivost, milostno dovoljenje, dovoljevanje, dovolitev, dopuščanje, dovoljevanje, dopustitev, prijaznost, usluga, popustljivost, spregled, oprostitev česa, prizanesljivost, prizanašanje, starejše prizanesba, ljubav: Ca. ap. Gell., Plin. idr., extremam hanc oro veniam: miserere sororis V., pacem ac veniam peto precorque Ci., negare veniam pro coniuge O., hortatur veniam precari (naj prosi milostno razodetje) quam fessis finem rebus ferat V.; pogosto v zvezi veniam dare (alicui) izkazati (izkazovati) milost, biti milosten, narediti (delati) uslugo, izkazati (izkazovati) naklonjenost, biti naklonjen, ustreči (ustrezati), ugoditi (ugajati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), popustiti (popuščati), spregledati (spregledovati), oprostiti (oproščati), prizanesti (prizanašati) ipd.: L., N. idr., da veniam mihi Ter. naredi mi to uslugo, da veniam filio Ter. dovoli sinu, datur petentibus venia C., supplici veniam dare Ph. prosečemu (prošnji) ugoditi, quaeso, ut mihi detis hanc veniam (naredite to uslugo, izkažete to milost), ut me patiamini … loqui liberius Ci., dabis hanc veniam (dovolil boš), ut eorum auctoritatem Graecis anteponam Ci., dedi veniam homini impudenter petenti Ci., hanc veniam petimusque damusque vicissim H. za to milost prosimo in jo izkazujemo; pogosto abl. bonā veniā ali bonā cum veniā z dobrotno prizanesljivostjo, brez zamere, milostno, dobrotno, s privolitvijo, z dovoljenjem: Ter. idr., bonā veniā me audies Ci., bonā veniā huius optimi viri dixerim Ci., vos oro … , iudices, ut attente bonāque cum veniā verba mea audiatis Ci., oravit bonā veniā Quirites, ne … L. naj mu ne zamerijo in … ; tako tuā veniā, pace tuā Pr. ne zameri, dovoli; kot vrinjeni stavek: venia sit dicto Plin. iun. naj bo dovoljeno reči, z dovoljenjem reči; occ.: veniam petere a victoribus L. zmagovalce prositi, naj milostno prizanesejo, zmagovalce prositi za milost, veniam (za dovoljenje) dicendi ante alios exposcere T., veniam ordinis ob paupertatem petere T. = prositi za odpust iz senata; z dat. finalis: petere veniam (dovoljenje) legatis mittendis L.

2. spregled, oprostitev, oproščenje (starejše oprostilo), odpust, opravičilo, opravičenje, odpustitev, odpuščanje (starejše odpuščenje), nekaznovanost: Pac. fr., Ph., Q., Suet., Iust. idr., venia est poenae meritae remissio Sen. ph., peccatis veniam poscere H., dictis veniam rogare O., errati veniam impetrare Ci., peccatum fateor, sed des veniam, oro H. odpusti!, veniam irarum caelestium exposcunt L. naj jim razsrjeni nebeščani prizanesejo, venia iis huius secessionis fuit L. ta odhod se jim je odpustil, tega odhoda jim niso zamerili.

благодать f (zast.) milost; (gov.) sreča;
у него всего б. vsega ima v izobilju;
божия благодать božji blagoslov

благосклонность naklonjenost, milost

ми́лість -лості ж., mílost -i ž., naklónjenost -i ž.

милость f milost; naklonje. nost;
по милости его (iron.) po. njegovi krivdi;
ваша м. (zast.) presvetli gospod;

пощада f prizanašanje, usmiljenje, milost;
без пощады neizprosno, brez usmiljenja;
давать пощаду prizanašati

поща́да -и ж., mílost -i ž.

accordare

A) v. tr. (pres. accōrdo)

1. spraviti, pomiriti:
accordare due avversari spraviti dva nasprotnika

2. glasba uglasiti, ubrati:
accordare un violino uglasiti violino

3. podeliti milost, pomilostiti:
il Presidente della Repubblica ha accordato la grazia a tre ergastolani predsednik republike je pomilostil tri kaznjence

4. odobriti:
accordare un prestito a qcn. odobriti komu posojilo

B) ➞ accordarsi v. rifl. (pres. mi accōrdo)

1. sporazumeti se, zediniti se:
accordarsi su un prezzo sporazumeti se o ceni

2. ujemati se:
due caratteri che si accordano perfettamente značaja, ki se odlično ujemata

begnaden (mit) nakloniti milost

beg off prehodni glagol
izprositi, prositi za milost

blȁgodāt ž, blagòdat ž
1. blagoslov, božja milost: dijete Isus rastijaše i blagodat božija bješe na njemu
2. blaginja, sreča, prid, blagor, blagoslov: s njenim dolaskom razlije se neka blagodat po kući

charism [kǽrizm] samostalnik
božja milost; talent, nadarjenost

dēditīcius 3 (dēdere) kdor se je na milost ali nemilost predal, kot subst. masc. podanik, v pl. pogosto = podaniki (Rimljanov v Italiji, naspr. socii): Ci. ep., Cu., Suet., G., qui (Iugurtha) si dediticius est S. če se preda, dediticii Belgae, dediticii populi Romani C., si … dediticii subtrahantur C., dediticii vestri L. (VII, 31, 4).

dēmītigō -āre na milost nagibati, omehčati koga: Ci. ep.

freigeben^*

1. dati svobodo (komu), osvoboditi (koga); (Urlaub geben) dati prosto, dati dopust

2. einen Weg, eine Straße, eine Öffnung: odpreti, odkriti, sprostiti, sproščati, narediti prostor; offiziell: otvoriti, (genehmigen) dati dovoljenje za uporabo, ukiniti kontrolo nad; (weichen) umakniti se

3. figurativ prepustiti, izročiti na milost in nemilost

4. freigegeben werden sproščati se

Gichtkraut, das, Pflanzenkunde božja milost

Gnadenkraut, das, Pflanzenkunde božja milost

Gottesgnadenkraut, das, Pflanzenkunde božja milost