Franja

rȉbić m
1. ribica
2. mišica: -i su joj igrali na licu od bola
3. zool. navadna čigra

scalene [skeilí:n]

1. samostalnik
geometrija raznostranični trikotnik
anatomija mišica, ki povezuje hrbtenico z rebri

2. pridevnik
geometrija raznostraničen; poševnokoten, poševen

scalene cone poševni stožec
scalene triangle raznostraničen trikotnik

torulus -ī, m (demin. torus)

1. svaljek, svitek, zvitek, žmula: aureus Pl., torulus in capite mulieris ornatus Varr. svaljek las (nekaka visoka frizura), torulo capiti circumflexo Amm., vertici flammeus torulus aptabatur Amm.

2.
a) (nabrekla, nabuhla) mišica, mesenina: Ap.
b) (pri drevesu) beljava, beljavina, starejše belina: Vitr.

torus -ī, m (etim. nezanesljivo razložena beseda) vzbuh, vzboklina, izboklina, nabuhlina, svaljek; od tod

1. svitek, zvitek, žmula: vitis tribus toris ad arborem reliquetur Col. s trojno v svitek zvito žico, tori funiculorum Plin., funis tres toros habeat Ca. naj se zvije iz treh žic.

2. zanka, pentlja, trak, starejše ovoza pri vencu; pren.: Ci.

3. mišica, mesenina: lacertorum tori Ci. (poet.), tori corporis Plin., auro cohibere lacertos et solidis gemmas apposuisse toris O., comantes excutiens cervice toras V. grivaste mišice, grivo, colla tument toris O. vrat je nabrekel od mišic, je zajeten, cum tibi tori creverint Sen. ph., taurus, qui magnitudine ac toris (debelost, moč) ceteros mares vicit Sen. ph.; metaf.
a) debelina veje ali rastline: Ap., Plin.
b) dvig, izboklina, nabuhlina, vzboklina, izstop nabreklih žil: tori venarum Cels.

4. tórus, svitek, opas, obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov: Vitr.

5. blazina, vzglavnik: torus impositus lecto O., ne toro quidem cubuisse Suet., toro resupina O. napol ležeča na (nosilnični) blazini.

6. sinekdoha ležišče, blazinjak, počivalo, postelja, zofa: Stat. idr., se toro ponit O., inde toro pater Aeneas sic orsus ab alto V., discubuere toris O., antiquis torus e stramento erat Plin. ambierantque torum O., torum sternere O., Iuv., torum premere (dotakniti se) O.; pren.: viridante toro consederat herbae V., praebuit herba torum O., riparum tori V., Stat. brežne vzpetine, tori pulvinorum Plin. višine (vrtnih) gredic; occ.
a) zakonska postelja: (s celotnim izrazom) torus genialis V., T., Val. Max., non Hymenaeus adest … Eumenides stravere torum O., receptus in torum Plin., torus illicitus Sen. tr., consors ali socia tori (gr. ἄκοιτις) O. zakonska družica, soproga, žena; od tod meton. α) zakon, ljubezen: torum promittere O., sacra tori O. poročna slovesnost; toda: obscenus torus O. prepovedano ljubimkanje. β) priležnica, ljubica, ljubimka: Alexander torum donavit artifici Plin.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: toro mortua componar O., exstructos toros obtentu frondis inumbrant V. — Soobl. torum -ī, n: Varr. ap. Non., Lact.

мускул m mišica

му́скул -а ч., míšica -e ž.

мышка f

1. miška;
играть в кошки-мышки igrati se mačke in miši;

2. pazduha; mišica (anat.)

мышца f mišica

м’яз -а ч., míšica -e ž.

abducteur [abdüktœr] masculin mišica odmikalka, abduktor

adducteur [adüktœr] dovoden; masculin, anatomie pritezna mišica

él dovodna napeljava
(canal masculin) adducteur masculin dovodni kanal

adduttore

A) agg. (f -trice) dovoden:
canale adduttore dovodni kanal

B) m anat. aduktor, mišica primikalka

antagonista

A) agg. antagonističen, nasproten

B) m, f (m pl. -ti)

1. nasprotnik, nasprotnica, tekmec, tekmica

2. gled. antagonist, protiigralec

3. anat. antagonistična mišica

Armspeichenmuskel, die, Anatomie nadlaktno-koželjnična mišica

Bauchmuskel, der, trebušna mišica (schräger poševna, gerader prema)

Beinmuskel, der, nožna mišica

biceps [bisɛps] masculin dvoglava mišica

avoir des biceps (figuré, familier) imeti mišice, biti močan

bíceps moški spol biceps, mišica v nadlakti

bicipite

A) agg.

1. anat. dvoglava (mišica)

2. dvoglav:
l'aquila bicipite austriaca avstrijski dvoglavi orel

B) m anat. biceps, dvoglava mišica

Bizeps, der, (-/-es, -e), Anatomie dvoglava nadlaktna mišica, biceps