Franja

tallow [tǽlou]

1. samostalnik
loj
tehnično mast, mazivo

vegetable tallow rastlinska mast

2. pridevnik
lojev

tallow candle lojena sveča, lojenka

3. prehodni glagol
(na)lojiti; namazati; spitati, zrediti (živali)
neprehodni glagol
dajati loj

taxea -ae, f slanina ali mast, domnevno jazbečja slanina ali mast (iz poznolat. taxus, taxō jazbec): Arn., Gallum sagatum, pingui pastum taxea Afr. ap. Isid.

tólšča (uš) ž mast, masnoća, tustina, tustoća, pretilina: kitova tolšča
kitova mast

tolščôba (uš) ž mast, masnoća, tustina, tustoća, pretilina

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

unguen -inis, n (unguere) pesn. beseda = unguentum mazilo, mast, (mazilno) olje: Ca., Pers., Val. Fl., Arn. idr., pingues unguine cerne V., unguen odor Ap. dišeče mazilo.

unto moški spol maža, mazilo, mast

unto de carro kolomaz
a buen unto carro ligero (fig) kdor dobro maže, dobro vozi

untúră -i f tolšča, mast, maščoba, ribje olje

жир m mast, tolšča, maščoba;
рыбий ж. ribje olje;
он с жиру бесится predobro se mu godi, zato zabavlja; od sitosti ne ve, kaj bi;
заплыл жиром preveč se je zredil
от жиру лопается zalila ga je mast

жир -у ч., maščôba -e ž., mást -í ž.

масть -і ж., mást -í ž.

са́ло -а с., mást -í ž., sálo -a s., slanína -e ž.

сальность f mast, mastnost; (pren.) opolzka, surova beseda

смалец m (svinjska) mast

сма́лець -льцю ч., mást -í ž.

amōmum (amōmon) -ī, n (gr. ἄμωμον)

1. amom, dišeča azijska rastl., po nekaterih trtasta plezalka (Cissus vitiginea, Linn.): S. fr., Plin., Assyrium nascetur amomum V.

2. met.
a) amomov sad: pulvis amomi, sucus amomi O., ferat rubus asper amomum V., recens vicinae messis amomum Lucan.
b) amomova mast, amomov balzam: Pers., Mart., in gelidos fundit amoma sinus O.

axunge [ǽksʌndž] samostalnik
gosja mast

bíks m (nj. Wichse) niska razg. voštilo, laštilo, mast za obuću

bízam m (hebr. pesem)
1. bizam, krzno bizamskog štakora, pacova
2. mošus, mirisna mast: dišati po -u

bobrovína ž
1. dabrovina, dabrovo krzno
2. dabrovina, dabrovica, dabrova mast