Franja

gallant² [gəlǽnt]

1. pridevnik
viteški, udvorljiv; ljubezniv

2. samostalnik
gizdalin, ljubimec, kavalir

garbato agg. vljuden, ljubezniv

gentil, le [žɑ̃ti, j] adjectif ljubezniv, prijazen; prijeten, všečen, ljubek, očarljiv; (ironično) čeden, lep; priden, ubogljiv

c'est gentil à vous, de votre part to je lepo od vas
c'est gentil!, me voilà gentil! (ironično) ta je pa lepa!
une gentille somme čedna (velika) vsota
elle est gentille comme tout (familier) nad vse je ljubka
être gentil avec quelqu'un biti ljubezniv s kom

gentil ljubezniv; čeden; pogumen

¡ gentil disparate! (ironično) lepa neumnost!
gentiles hombres plemiči
los gentiles pogani, neverniki

gentíl -ă (-i, -e) adj. ljubezniv, prijazen

gentile¹ agg.

1. ljubezniv, prijazen, vljuden:
gentile signore, signora, signorina spoštovani gospod, spoštovana gospa, gospodična (v pismih)
gentili spettatori, ascoltatori rtv dragi gledalci, dragi poslušalci

2. ljubek, nežen; krhek:
lineamenti gentili nežne, ljubke poteze
il gentil sesso nežni spol
legno gentile mehak les

3. vzvišen, plemenit, žlahten:
animo gentile plemenita duša

4. knjižno omikan, prefinjen, izbran:
l'idioma, il parlar gentile pren. italijanski jezik

gentle¹ [džéntl] pridevnik
vljuden, uglajen; blag, mil, nežen; krotek, ljubezniv; plemenit, imeniten

gentle pace počasen korak
the gentle sex ženski spol, ženske
gentle art (ali craft) ribolov
gentle traffic tihotapstvo
gentle reader spoštovani bralec
of gentle birth (ali blood) plemenitega rodu

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

gracious [gréišəs] pridevnik (graciously prislov)
prijazen, prikupen, ljubezniv, dober; milostljiv, milosten
arhaično koristen, dobrodelen, blagovoljen

good gracious, goodness gracious, gracious me, my gracious! za božjo voljo!

honnête [ɔnɛt] adjectif pošten; vrl, dostojen, kreposten, dobro vzgojen; primeren; zadosten; familier vljuden, ustrežljiv, ljubezniv; (ironično) lep

commerçant masculin honnête pošten trgovec
épouse féminin honnête krepostna soproga
prix masculin pluriel honnêtes ne pretirane, primerne cene
faire un honnête repas imeti zadosten obed

hospitable [hɔ́spitəbl] pridevnik (hospitably prislov)
gostoljuben
figurativno prijazen, ljubezniv; dovzeten (to za)

kind¹ [káind] pridevnik (kindly prislov)
prijazen, ljubezniv, nežen dobrotljiv (to do)
krotek, dober (konj)

to be as kind as to; ali to be kind enough to biti tako prijazen, da
with kind regards s prisrčnimi pozdravi

lattemiēle

A) m

1. tolčena smetana

2. pren. ekst. prijetnost, ugodje; med in mleko

B) agg. pren. dobrohoten, naklonjen; pretirano prijazen, ljubezniv; narejeno ljubezniv, ves med in mleko

liant, e [ljɑ̃, t] adjectif gibek prožen; družaben, ljubezniv, prijeten; masculin prožnost; ljubeznivost, priljubljenost; vezno sredstvo

avoir du liant biti priljuden, prijeten človek
être peu liant biti malo družaben

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.

liebenswürdig ljubezniv, prijazen

ljùbazan -zna -o ljubezniv, prijazen: ljubazan domaćin, prijatelj

ljubòrodan -dna -o dial. ljubezniv: -o rukovanje

lovable [lʌ́vəbl] pridevnik (lovably prislov)
ljubezniv, ljubek, ljubezni vreden

mignard, e [minjar, d] adjectif afektiran; familier ljubek, dražesten; vieilli ljubezniv; masculin, argot otrok