Franja

липки́й прикм., lepljív prid.

ослизлый sluzav, lepljiv

тягучий raztezen; gost, lepljiv, viskozien; zategnjen, enoličen

цепкий ki se lahko oprijemlje, lepljiv; (pren.) žilav; dojemljiv;
цепкие пальцы močni prsti

conglutinant, e [kɔ̃glütinɑ̃, t] strdljiv in lepljiv, celilen; masculin celilno sredstvo

flema ženski spol lepljiv izpljunek

inviscidire v. intr. (pres. inviscidisco) postati, postajati lepljiv, sluzast

kleben lepiti, (an) prilepiti, (auf) nalepiti, (zusammen) zlepiti; intransitiv (an) držati se (česa), viseti/obviseti (na), oklepati se (česa); (klebrig sein) biti lepljiv/lepek; jemandem eine kleben prisoliti/primazati klofuto; einen kleben haben biti v rož'cah; an seinen Händen klebt Blut njegovih rok se drži kri

lentēscō -ere (—) (—) (incoh. iz lentus)

1. posta(ja)ti lepljiv (lepek, židek); posta(ja)ti prožen, upogljiv, gibek: Col., Plin., sed (sc. tellus) picis in morem ad digitos lentescit habendo V., sucinum in picem resinamve lentescit T.

2. metaf. (o)slabeti, (o)pešati, pojemati, popustiti (popuščati), odneha(va)ti, preneha(va)ti, odleči (odlegati): lentescunt tempore curae O.; o osebi: non torpenti lentescit affectu Ambr.

Pappschnee, der, lepljiv sneg

poisser [pwase] verbe transitif prevleči s smolo, zasmoliti; mešati s smolo; umazati z lepljivo snovjo; figuré, populaire prijeti, aretirati; verbe intransitif biti lepljiv

être poissé (populaire) imeti smolo
il s'est fait poisser prijeli, aretirali so ga

verkleistern intransitiv postati lepljiv; transitiv dati klej na; figurativ premazati, zakriti

impastato agg.

1. umazan, blaten:
lingua impastata sluzast, lepljiv jezik

2. tisk nejasen (tisk)

3. pren. poln, prežet:
uomo impastato di pregiudizi človek, poln predsodkov
occhi impastati di sonno zaspane oči

lep|ek¹ [é] (-ka, -ko) ➞ → lepljiv

lepi|ti se [é] (-m se) (držati se) haften (an), festkleben; srajca na telo, bonboni: kleben; (biti lepljiv) klebrig sein
lepiti se na kaj sich anheften an, sich anlagern an
figurativno lepiti se na koga auf (jemanden) fliegen

līmāx -ācis, f, redkeje m (indoev. kor. *(s)lei̯- sluzav, sluzast, lepljiv, gladek; prim. gr. λείμαξ (polž) slinar, lazar, lit. slíekas deževnik, sl. slina, slinav, nem. Schleim sluz) slinar, polž lazar: Varr., Col. poet., Plin., P. F.; šalj. metaf. (o vlačugah) = slinarka: limaces lividae Pl. ap. Varr.

līmus² -ī, m (ali iz *loimos, sor. z linere, prim. lat. lēvis, stvnem. leim, leimo = nem. Lehm ilovica, stvnem. līm = nem. Leim lepilo, klej, apno ali pa iz *slīmos iz indoev. kor. *(s)lei̯- sluzav, sluzast, lepljiv, gladek; prim. gr. λείμαξ (polž) slinar, lazar = lat. līmāx (gl. līmāx))

1. blato (ki se useda na dno vode), glen, mulj, palúd: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis Lucr., amnis … obducto late tenet omnia limo V., amnes limum felicem trahunt V. oplajajoče (rodovitno) blato, aqua limo turbata H., in vadis haesitantis frumenti acervos sedisse inlitos limo L.; metaf.: pectora … limo vitiata malorum O., ad limum V. do dna.

2. črevesno blato, govno, iztrebki, lajno: Pall., lēvis l. V. kravjak (po drugih: spolzka ilovica).

3. blato, ki se česa drži, nesnaga, umazanija: gravis veteri craterae limus adhaesit H., l. dentium Cael.

4. glina, ilovica, il(o): limus durescit igni V., princeps l. H. prva ilovica (iz katere je Prometej oblikoval ljudi).

Opomba: Stlat. je beseda masc. in fem. po Prisc.

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

tenace [tənas] adjectif žilav, trdovraten, vztrajen; ukoreninjen; prijemljiv

neige féminin tenace lepljiv, moker sneg (ki se prijemlje)
mémoire féminin tenace zanesljiv, dober spomin
préjugés masculin pluriel tenaces trdovratni predsodki
résistance féminin tenace žilav odpor
travailleur masculin tenace vztrajen delavec