Franja

bedaríja (-e) f sciocchezza, stupidaggine, cretinaggine, buffonata; pog. boiata:
kvasiti, počenjati bedarije dire, fare stupidaggini

cretinata f bedarija, neumnost:
fare, dire cretinate počenjati, kvasiti bedarije

dêbel (-éla -o)

A) adj.

1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta

2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso

3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso

enormità f

1. enormnost, ogromnost:
dire enormità pren. kvasiti neumnosti

2. podlost:
commettere ogni sorte di enormità storiti vse mogoče podlosti

énormité [enɔrmite] féminin ogromnost; figuré strahota, familier strašno dejanje

commettre une énormité napraviti veliko pogreško ali neumnost
dire des énormités kvasiti, čvekati

grōsso

A) agg.

1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec

2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena

4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina

5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti

6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš

B) m

1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš

2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote

3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se

4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno

kvašenj|e srednji spol (-a …) tehnika das Befeuchten; das Beizen; das Vergären ➞ → kvasiti
prostor za kvašenje der Gärraum

luži|ti (-m) tehnika, kemija laugen, (izlužiti) auslaugen; (kvasiti) beizen; s pepelom: äschern

neúmnost bêtise ženski spol , sottise ženski spol , stupidité ženski spol , niaiserie ženski spol , imbécillité ženski spol , ignorance ženski spol , folie ženski spol

to je očitna neumnost cela n'a pas de sens commun, c'est absurde, cela n'a ni rime ni raison, c'est idiot
kakšna neumnost! quelle bêtise!
neumnosti govoriti, klatiti, kvasiti dire (ali raconter) des bêtises (ali sottises, sornettes, balivernes, bourdes, insanités), déraisonner, radoter, divaguer, familiarno dérailler, déménager
neumnosti delati, počenjati faire des bêtises (ali sottises, blagues)

neúmnost (-i) f

1. stupidaggine, sciocchezza, balordaggine, asinaggine, bestialità:
klatiti, kvasiti neumnosti dire, raccontare sciocchezze, vulg. cazzate

2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega) sciocchezze:
neumnost, tega ne verjamem sciocchezze, questo non lo credo

3. iz neumnosti, po neumnosti pren. (v adv. rabi) per inavvertenza, per stupidaggine:
po neumnosti izgubiti delo perdere il posto per stupidaggine
prav po neumnosti sem se udaril mi sono dato un colpo per inavvertenza

random [rǽndəm]

1. samostalnik
arhaično prenagljenost, vihravost, silovitost
arhaično lučaj, streljaj

at random na slepo (srečo), brez cilja, tjavdan; nemarno, nespametno, brez načela, brez cilja
to talk at random kvasiti, čvekati tjavdan

2. pridevnik (randomly prislov)
slučajen, brezciljen, na slepo srečo (narejen)
arhitektura (ki je) iz kamenja nepravilne oblike in neenake velikosti

a random guess golo ugibanje (na srečo, tjavdan)
a random remark slučajna, tjavdan opazka
random sampling (statistika) naključna izbira, poizvedovanje z naključnim poskusom

vicio moški spol pregreha, napaka, razvada, razvajenost

de (ali por) vicio iz (gole) razvade
contraer un vicio privzeti slabo navado
hablar de vicio blebetati, kvasiti
llorar de vicio brez povoda jokati
quejarse de vicio pritoževati se za vsako malenkost
quitar un vicio (a) koga odvaditi razvade
tiene el vicio del vino je pivec iz navade, rad ga pije

городить (prov.) ograjati;
г. вздор neumnosti kvasiti;
незачем было огород г. ni bilo vredno truda

дичь f divjad; zapuščen kraj; (gov.) nesmisel;
пороть д. govoriti nesmisel;
нести д. kvasiti neumnosti

язык m jezik; govorica; (zast.) kembelj, tolkač (pri zvonu);
у него я. без костей velik klepetec je;
чутьё языка jezikovni čut;
родной я. materinščina;
обиходный я. pogovorni jezik;
говорить на трёх языках govoriti tri jezike;
у него отнялся я. izgubil je dar govora;
как у него я. повернулся kako si je upal reči kaj;
у него я. хорошо подвешен govori, kot bi rožice sadil;
болтать (трепать, чесать) языком (vulg.) kvasiti;
это у него не сходит с языка to mu je stalno na jeziku;
у него сорвалось с языка ušlo mu je, bleknil je