Franja

léga¹ (-e) f

1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
centralna lega trga posizione centrale della piazza
dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
geol. lega sloja giacitura di uno strato
sončna lega posizione solatia, esposta al sole
zavetrna lega posizione riparata
višja lega (posizione) in alto
lega zgradbe esposizione di un edificio

2. trave portante, calastra; grad.
kapna lega trave di banchina
slemenska lega trave di colmo
vmesna lega trave del soffitto

3. muz. posizione, registro:
nizka, visoka lega registro alto, basso
altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
(položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
prva, sedma lega posizione prima, settima

4. star. strato

5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
strojn. mrtva lega punto morto
fiz. ravnovesna lega equilibrio
stabilna lega equilibrio stabile
navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
geogr. lega gora orografia
astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto

nadmorska višina stalna zveza
(o višini kraja) ▸ tengerszint feletti magasság
Sopomenke: absolutna višina

napadeni samostalnik
(napadena oseba) ▸ megtámadott [férfi]
Napadeni je s kraja pretepa pobegnil in se kasneje sam oglasil na policijski postaji. ▸ A megtámadott férfi elmenekült a helyszínről, majd később jelentkezett a rendőrségen.

navedb|a [é] ženski spol (-e …) die Angabe (cene Preisangabe, časa Zeitangabe, datuma Datumsangabe, imena Namensangabe, izvora Herkunftsangabe, Ursprungsangabe, količine Mengenangabe, kraja Ortsangabe, mere Maßangabe, področja Bereichsangabe, smeri Richtungsangabe, starosti Altersangabe, strani Seitenangabe, števila kalorij Kalorienangabe, teže Gewichtsangabe, vrednosti Wertangabe, vsebine Inhaltsangabe)
navedba literature der Literaturhinweis
brez navedbe kraja ohne Ortsangabe (o. O.)
brez navedbe leta ohne Jahresangabe (o. J.)

navédba indication ženski spol , allégation ženski spol , citation ženski spol , renseignement moški spol , déclaration ženski spol

navedba datuma (kraja, virov) indication de date (du lieu, des sources)
navedba vrednosti valeur déclarée, déclaration de valeur

navédba (-e) f indicazione; dato, riferimento; dichiarazione; citazione; allegazione:
navedba rojstnega kraja indicazione del luogo di nascita
navedbe so resnične i dati (riportati) rispondono a verità
zgodovinske navedbe riferimenti storici
jur. navedbe obtožnice le dichiarazioni dell'accusa

nè

A) adv.

I.

1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore

4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

II. elipt.

1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

III.

1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

IV. (v vezniški rabi)

1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...

V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire

nesreč|a² [é] ženski spol (-e …) (nezgoda) der Unfall; prometna: der Verkehrsunfall, avtomobilska: Autounfall, (trčenje) der Zusammenstoß; ladijska, letalska: das Unglück (Schiffsunglück, Flugzeugunglück)
nesreča v reaktorju der Reaktorunfall
nesreča pri delu der Arbeitsunfall
nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
rudniška nesreča das Grubenunglück
železniška nesreča das Eisenbahnunglück, Zugunglück
doživeti nesrečo na morju in Seenot geraten
… nesreče Unfall-, Unfalls-
(čas die Unfallzeit, dan der Unglückstag, Unfalltag, kraj die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort, možnost das Unfallrisiko, nevarnost die Unfallgefahr, posledice množina Unfallfolgen množina; potek der Unfallhergang, povzročitelj der Unglücksfahrer, priča der Unfallzeuge, prijava die Unfallanzeige, soudeleženec der Unfallgegner, škoda/poškodba zaradi nesreče der Unfallschaden, udeleženec der Unfallbeteiligte, vzrok die Unfallursache, žrtev das Unfallopfer)
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
pobeg s kraja nesreče pravo die Unfallflucht, voznika: die Fahrerflucht
novica/sporočilo o nesreči die Unglücksnachricht
poročilo o nesreči der Unfallbericht
oškodovanec v nesreči der Unfallgeschädigte
v primeru nesreče s smrtnim izidom bei Unfalltod
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto, der Unfallwagen, vozilo: das Unglücksfahrzeug
letalo, ki je doživelo nesrečo die Unglücksmaschine
zavarovan za primer nesreče unfallversichert
zavarovanje za primer nesreče die Unfallversicherung
pogostost nesreč die Unfallhäufigkeit
preprečevanje nesreč die Unfallverhütung
brez nesreče unfallfrei

obísk visita f

kratek obisk (fig) fam visita f de médico
obisk na domu (zdravnika itd.) visita a domicilio
vljudnosten (poslovilen, sožalen, uraden) obisk visita de cortesía (de despedida, de duelo ali de condolencia ali de pésames, oficial); (gostilne itd.) frecuentación f
dan obiskov día m de visita, (pri ženskah) día m de recibo
biti na obisku estar de visita
napraviti obisk hacer una visita a
vrniti obisk pagar (ali devolver) la visita a alg; (šole) asistencia f; (kraja) visita f
prvi, nastopni obisk primera visita, A visita de llegada

območj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. (ozemlje) das Gebiet, -gebiet (carinsko Zollgebiet, gospodarsko Wirtschaftsgebiet, gravitacijsko Einfallgebiet, krizno Notstandsgebiet, krizno zaradi napetosti Spannungsgebiet, naselja Ortsgebiet, delte Mündungsgebiet, mesta Stadtgebiet, živalstvo, zoologija valjenja Brutgebiet, razširjenosti Verbreitungsgebiet, Severnega tečaja Nordpolargebiet, potresno Schüttergebiet, letalsko prepovedano Luftsperrgebiet, elementarne nesreče Katastrophengebiet, drsečega snega Gleitschneegebiet, visokega zračnega pritiska Hochdruckgebiet, nizkega zračnega pritiska Tiefdruckgebiet, biologija reliktno Rückzugsgebiet, sušnato Trockengebiet, varstveno Schongebiet, Schutzgebiet, vegetacijsko Vegetationsgebiet, vinorodno Weinbaugebiet, vodnovarstveno Wasserschutzgebiet); (pas, cona) die Zone, -zone (ogroženo Gefahrenzone, neopredeljeno Grauzone, bojev Kampfzone); (prostor) der Raum, die Großlage, der Großraum

2. delovno, vplivno, veljavnosti: der Bereich, -bereich (delovno Arbeitsbereich, frekvenčno Frequenzbereich, kraja Ortsbereich, kratkovalovno Kurzwellenbereich, nastavitveno Einstellbereich, nazivno Nennbereich, mirovno Ruhebereich, nad ničlo Plusbereich, pod ničlo Minusbereich, zmogljivosti Leistungsbereich, zmrzovanja Gefrierbereich, veljavnosti Geltungsbereich, prepustno [Durchlaßbereich] Durchlassbereich, slušno Hörbereich, spektralno Spektralbereich, temperaturno Temperaturbereich, valovno Wellenbereich, valovno radijske postaje Sendebereich, varnostno Sicherheitsbereich, vplivno [Einflußbereich] Einflussbereich)
matematika definicijsko območje preslikave: Definitionsbereich

3.
merilno območje der [Meßplatz] Messplatz, der [Meßbereich] Messbereich, die [Meßstrecke] Messstrecke
nevarno območje/območje nevarnosti die Gefahrenzone, der Gefahrenbereich
zbirno območje (redišče, zaledje) geografija das Einzugsgebiet
zaprto/prepovedano območje der Schutzbereich, die Sperrzone, der Sperrbereich, das Sperrgebiet
carine prosto območje der [Zollausschluß] Zollausschluss
| ➞ → področje, prostor

očárati (-am) | očarávati (-újem) perf., imperf. affascinare, ammaliare, incantare; sedurre; innamorare; pren. stregare:
očarati poslušalstvo affascinare l'uditorio
očarala ga je lepota kraja fu ammaliato dalla bellezza del luogo

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

ogléd examen moški spol , inspection ženski spol ; (znamenitosti) visite ženski spol , reconnaissance ženski spol

ogled kraja examen (ali inspection) des lieux
ogled muzeja, slikarske razstave visite d'un musée, d'une exposition de peinture
ogled pod vodstvom visite guidée
na ogled biti être exposé (à la vue)
na ogled postaviti étaler quelque chose (ali mettre quelque chose) à l'étalage, faire étalage (ali montre) de quelque chose
film je vreden ogleda le film vaut la peine d'être vu
(juridično) lokalni ogled reconnaissance des lieux
mrliški ogled examen médico-légal
(vojaško) iti na ogled partir en reconnaissance
na ogled à titre d'essai
(etnografsko) iti na (ali v) oglede faire une première visite au domicile du fiancé, de la fiancée

opis moški spol (-a …) die Beschreibung; die Umschreibung; die Deskription, die Darstellung; zelo obsežen/izčrpen: die Schilderung
pravo opis dejanja der Tatbericht
opis poklica das Berufsbild
(delovnega mesta Stellenbeschreibung, jezika Sprachbeschreibung, kraja Ortsbeschreibung, narave Naturbeschreibung, prvi Erstbeschreibung, pravo storilca Täterbeschreibung, osebni Personsbeschreibung, Personenbeschreibung, Personalbeschreibung, terena Geländebeschreibung)

oznak|a² ženski spol (-e …) oznaka v obliki table: die Tafel, das Schild
oznake množina die Beschilderung
oznaka kraja/krajevna oznaka die Ortstafel
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
oznaka plime in oseke die Gezeitentafel

pasívnost passivity, passiveness; inactivity

pasívnost kraja insufficiency of foodstuffs in a district

pobeg [è] moški spol (-a …) die Flucht; načrtovana akcija: die Fluchtaktion; jetnikov iz zapora: der Ausbruch; živali iz ujetništva: die Entweichung, das Entlaufen
pravo pobeg s kraja nesreče die Unfallflucht, Fahrerflucht
pomagač pri pobegu der Fluchthelfer
pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
nevarnost pobega die Fluchtgefahr

podob|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. slika, zamišljena slika: das Bild (angela Engelsbild, boga das Götterbild, Gottesbild, časa Zeitbild, idealna Wunschbild, iz sanj Traumbild, krajine Landschaftsbild, Kristusova Christusbild, kultna Kultbild, mesta Stadtbild, pisave Schriftbild, sveta Weltbild, svetnika Heiligenbild, zunanja kraja/naselja Ortsbild)

2. (portret) das Bildnis (lastna Selbstbildnis, žene Frauenbildnis)

3. (zvesta podoba, odslikava) das Abbild

4.
živa podoba koga: (skoraj enak) das Ebenbild
religija božja podoba das Ebenbild Gottes

5.
(zunanja) podoba das -bild
(pokrajine Landschaftsbild, mesta Stadtbild)

6. (predstava) die Vorstellung

poimenovánje (-a) n

1. denominazione; intitolazione; nome:
poimenovanje kraja nome della località

2. biol. nomenclatura:
dvojno poimenovanje nomenclatura binomia

pojasniti glagol
1. (razložiti) ▸ megmagyaráz, kifejt, elmagyarázNepridiprav bo moral svoje dejanje pojasniti na sodišču. ▸ A gazfickónak majd a bíróságon kell magyarázatot adnia tettére. Pojasni, v čem je razlika med individualnim in kolektivnim zgodovinskim spominom. ▸ Magyarázd el, mi a különbség az egyéni és a kollektív történelmi emlékezet között!
Grki še vedno niso pojasnili, kam nameravajo namestiti obiskovalce olimpijskih iger 2004. ▸ A görögök még mindig nem tisztázták, hogy hol tervezik elhelyezni a 2004-es olimpiai játékok látogatóit.

2. (razrešiti; razjasniti) ▸ tisztáz, fényt derít, magyarázatot adPoteka ogled kraja dogodka, ki bo pojasnil okoliščine nesreče. ▸ A baleset körülményeinek tisztázására helyszíni szemlét tartanak.Preiskava, ki bo morda pojasnila vzrok tragedije, je v teku. ▸ Jelenleg is folyik a nyomozás, amely fényt deríthet a tragédia okára.Policija je našla 26 pogrešanih oseb in pojasnila šest umorov. ▸ A rendőrség 26 eltűnt személyt talált meg és hat gyilkosságot derített fel.

3. (svetovati) ▸ magyaráz, tanácsol
Hkrati mi je pojasnil, naj ne skrbim, saj bodo zadnjo knjigo kljub vsemu izdali, kot je bilo dogovorjeno. ▸ Egyúttal elmagyarázta, hogy ne aggódjak, az utolsó könyvet mindezek ellenére kiadják a megbeszéltek szerint.
Pojasnil ji je, naj neha kritizirati in se briga za svoje stvari - petje. ▸ Azt tanácsolta a nőnek, hogy hagyja abba a kritizálást és foglalkozzon a saját dolgával – az énekléssel.
V minutki se je vrnila k mizi in mi prijazno pojasnila, naj nekoliko potrpim, ker šef ravnokar večerja. ▸ Egy perc múlva visszajött az asztalhoz és kedvesen elmagyarázta, hogy legyek türelemmel, mert a főnök éppen vacsorázik.