Franja

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

ledvíčen des reins, rénal, néphrétique

ledvični kamen (medicina) calcul moški spol rénal
ledvična kolika (medicina) colique ženski spol néphrétique
ledvična kotanja (anatomija) bassinet moški spol (des reins)
ledvična pečenka (kulinarika) longe ženski spol de veau

ledvíčen renal

ledvični kamen cálculo m renal
ledvična kólika cólico m nefrítico
ledvična kotanja pelvis f renal
ledvična pečenka riñonada f

plítev (-tva -o) adj.

1. basso, poco profondo, piatto:
plitvo dno fondale basso
plitev jarek canale poco profondo
plitva voda acqua bassa
plitvi krožnik piatto piano, basso
pren. plitev žep tasca vuota

2. superficiale:
plitva rana ferita superficiale
agr. plitvo oranje aratura superficiale

3. pren. vuoto, vano, frivolo, superficiale, piatto, banale, fiacco:
plitve besede parole frivole, vuote
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. plitvi relief bassorilievo
meteor. plitvo področje zračnega pritiska zona di bassa pressione atmosferica
navt. plitev čoln battana nareč.
plitva kotanja zana
plitva voda magra

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

Senkung, die, (-, -en) zniževanje, znižanje; pogreznitev, pogrezanje, spuščanje, Geologie ugrezanje, des Gesteins: posedanje; Medizin des Magens, der Niere: povešenje, des Fußes: pogreznjenje, Senkung des Magens povešen želodec; Senkung der Niere povešena ledvica; (Grube) kotanja, depresija; in der Metrik: nepoudarjen zlog

synclinal, e, aux [sɛ̃klinal, no] adjectif, géologie, géographie sinklinalen, ki pripada sinklinali; masculin sinklinala

auge féminin synclinale kadunja, kotanja

uvala samostalnik
geografija (skledasta kotanja) ▸ uvala, töbörsor

vrtinčast (-a, -o) wirbelig; (zvrtinčen) verwirbelt, wirbelnd
vrtinčast veter der Wirbelwind
vrtinčast vihar der Wirbelsturm
vrtinčasti tok fizika die Wirbelströmung
vrtinčasta plast die Wirbelschicht
vrtinčasta rozeta gradbeništvo, arhitektura die Wirbelrosette
vrtinčasta kotanja geografija das Strudelloch
vrtinčasto se dvigati aufwirbeln

λάκκος, ὁ [Et. iz λακυος, lat. lacus, lacūna, slov. lokva] jama, kotanja, klet, vodnjak, ribnik.