-
panchrēstus 3 (gr. πάγχρηστος) za vse (u)poraben, dober, koristen, primeren: Plin.; metaf.: p. medicamentum Ci. vsesplošno zdravilo = denar.
-
práctic -ă (-i, -e) adj.
1. praktičen; stvaren
2. uporaben, koristen
3. spreten, ročen, izurjen, iznajdljiv
-
practical [prǽktikəl] pridevnik (practically prislov)
praktičen, uporaben; izvedljiv; smotrn, koristen; spreten, ročen, izkušen; resničen, stvaren; priučen
practical joke hudomušna šala na tuj račun
practical nurse priučena bolničarka
practical chemistry uporabna kemija
gledališče practical door vrata na odru, ki se lahko odpirajo
-
prāgmaticus 3 (tuj. πραγματικός)
1. vešč (državnih) poslov, izveden, izkušen, strokoven, (splošno) koristen, opravilen, práktičen, pragmátičen: homines Ci. ep.; subst.
a) pragmaticus -ī, m pragmátik = praktični pravnik (pravoznanec), pravni strokovnjak (veščak), pravni praktik, ki je sodnim govornikom poiskal pravne osnove, da so na njih zasnovali svoje govore: Ci., Q.; pri poznejših piscih sploh pravnik, pravoznanec, pravni svetovalec: Iuv., Mart., Icti.
b) prāgmatica -ōrum, n Pragmátika, naslov nekega Akcijevega spisa: Gell.
2. državljanskih (civilnih) zadev (stvari, reči) se tičoč, državljanski, državljanskozadeven, civilen, civilnozadeven: pragmatica sanctio Cod. I. = rescriptum pragmaticum Aug.; tudi samo rescriptum Cod. Th. pragmatična sankcija (= slovesen cesarski odpis (reskrípt) v zadevah javnega prava, namenjen kakemu občestvu).
-
pratico
A) agg. (m pl. -ci)
1. praktičen, v zvezi s prakso
2. vsakdanjim potrebam namenjen, uporaben, koristen:
consiglio pratico koristen nasvet
all'atto pratico v praksi
3. spreten, pripraven, ročen, izurjen, izkušen; doma (v):
operaio pratico del mestiere v poslu izurjen delavec
sono pratico della zona ta predel dobro poznam
B) m (pl. -ci)
1. praktik
2. (perito) izvedenec, veščak
-
pròbitačan -čna -o, probìtačan -čna -o koristen, uspešen: gleda samo na ono što nalazi da je po njega -o; onaj mu se put čini probitačan
-
proficuo agg. donosen, koristen
-
prōficuus 3 (proficere) koristen, dober, (takšen,) ki je v prid, príden: quibus mora potest esse proficua Cass.
-
profitábil -ă (-i, -e) adj. koristen, donosen, dobičkonosen
-
profitable [prɔ́fitəbl] pridevnik (profitably prislov)
donosen, koristen, rentabilen (to, for)
-
profitable [-tabl] adjectif dobičkonosen, donosen; koristen; ugoden
-
profittevole agg. koristen
-
provechoso koristen, donosen
provechoso para la salud zdravju koristen
-
provvidenziale agg.
1. poslan od božje previdnosti
2. ekst. pravočasen, o pravem času; koristen
-
prōvvido agg.
1. previden, preudaren, skrben
2. koristen, primeren, pravočasen
-
purposive [pə́:pəsiv] pridevnik (purposively prislov)
z določenim ciljem, odločen; smotrn, koristen; nameren, premišljen, zavesten
-
relevant [rélivənt] pridevnik (relevantly prislov)
primeren, ustrezen, koristen, smotrn (to za)
ki se tiče, spada k stvari, (notranje) odvisen, sovisen; ki je v zvezi z, gledé
relevant information primerni, koristni podatki
relevant in law pravno pomemben
-
remediābilis -e (remediāre)
1. ozdravljiv: fuit aliquando simplicior inter minora peccantes et levi quoque curā remediabiles Sen. ph.
2. zdravilen, koristen: bonum Cass.
-
remunerative [rimjú:nərətiv] pridevnik (remuneratively prislov)
donosen, dobičkonosen, vreden truda, koristen, rentabilen; nagradni, ki nagrajuje
remunerative business dobičkonosna kupčija (posel)
remunerative investment donosna investicija
-
rewarding [riwɔ́:diŋ] pridevnik
ki se izplača, rentabilen, zelo ugoden, koristen
a rewarding book branja vredna knjiga