Franja

vzémek -mka m doza, količina koliko se jedanput uzme: vzemek zdravila

what [wɔt]

1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!

what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

2. zaimek
(relativni zaimek) kar

do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen

what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

4. prislov
kako

what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?

what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

6. veznik
pogovorno kolikor

he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel

žvéček -čka i žvéčenj -čnja m onoliko koliko jednom metne u usta onaj koji žvače duhan, duvan: daj mi za en žveček tobaka

видимо-невидимо nešteto, nič koliko

abderit samostalnik
izraža negativen odnos (neumen človek) ▸ abderita [ostoba ember]
Našim abderitom se niti ne sanja, koliko bi se še dalo napraviti za našo kulturo v tujini. ▸ Ezek az ostobák nálunk nem is sejtik, mennyivel többet lehetne még tenni kultúránkért külföldön.

aetās -ātis, gen. pl. aetātum, od L. naprej tudi aetātium, f (kontr. iz st.lat. aevitās; aevum)

I.

1. doba (človeškega) življenja, življenje: omnis aetas Pl., in aetate hominum Pl., breve tempus aetatis Ci., aetas eius incidit in ea tempora, quibus Macedones florebant N., quartus decimus aetatis annus T., aetatem agere Ci., Lucr., S. idr. ali degere Kom., Ci., Lucr., ali exigere in aliqua re Plin. ali gerere L. ali consumere, conterere in aliqua re CI. življenje prebiti. Pomni izraze: aetatem = celo ljubo življenje, svoje žive dni, vedno, večno: ut tibi superstes uxor aetatem siet Pl., quod solis vapor aetatem non posse videtur efficere Lucr.; in aetate (hominum) v človeškem življenju = na čase, včasih: amicum castigare... in aetate utile Pl., tako tudi: in vita atque in aetate Pl.; od tod aetas mea, tua moje, tvoje življenje, moja, tvoja blaginja, skoraj = jaz, ti: in te nunc omnes spes sunt aetati meae Pl., vae aetati tuae, vae capiti atque aetati tuae Pl., aliquid tulisse mali capiti atque aetati illorum Ter.; occ. doba (človeškega) življenja = človeški rod (= 30 let): hominis aetatem duratura erat magnitudo L. le en rod, tertiam iam aetatem hominum vivebat (Nestor) Ci., singulis aetatibus Ci., quattuor continuis aetatibus, per multas aetates Cu., altera iam teritur bellis civilibus aetas H.; redko in le pri pesnikih je aetas doba 100 let: vixi annos bis centum: nunc tertia vivitur aetas O.

2. doba (človeškega) življenja = leta, (relativna) starost: amicitia incepta pueris cum aetate accrevit Ter. z leti, aetas succedit aetati Ci., pueri huius aetatis Ci., filius id (= eius) aetatis, sumus id aetatis Ci., tako tudi: hoc (illud, istuc) aetatis Kom., quid aetatis tibi videor? Pl. kaj misliš, koliko let imam? aetate superiores (naspr. pueri) Varr., aetate pares V., maior aetate et dignitate L., anteire alicui aetate, aliquem aetate praecurrere Ci., antecedere aetate Ci. ali antecedere aliquem aetate C. starejši biti (od koga), procedere, progredi aetate Ci. starejši postajati, per aetatem C. zaradi starosti; v pl. (o več osebah): vincunt numero, vincunt aetatibus Ci., ambo florentes aetatibus V., discrimine aetatium, plures omnium generum atque aetatium L., homines omnium aetatium Gell.; z natančnejšimi določili: iniens aetas CI. prva leta življenja, ab ineunte aetate Ci. = a prima aetate Ci. ali ab aetate prima Suet. = ab initio aetatis Ci. = a primo tempore, a primis temporibus aetatis Ci. = a principio aetatis Suet. od mladih nog, bona aetas Ci. dobra leta, mala aetas Pl., Acc. ap. Non., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non. huda leta, aetas nova (naspr. aetas serior) O. čvrsta mladost, aet. integra Pac. fr., Afr. fr., Kom., T. cvet mladosti, florens aetas Ci. ali flos aetatis Ci., Lucr., L., Suet. cvetoča mladost, cvet mladosti, mladost, aet. media Pl., Ci., Plin., aet. adulta Ci., Lucr., iam constans Ci., nondum constans Suet., imbecilla S., segnis Cu., mollis, inertior O., firmata Ci., V., iam corroborata, infirma, decrepita, ingravescens, provecta, grandior, inferior, superior, extrema, longa, longissima Ci., aetas senecta Pl., S. fr., maior Gell., aetate iam affectā Ci. že v letih, aetate exactā Ci. idr. ali actā aetate Ci. v visoki starosti, aetas pubes, tenera, virilis H., puellaris Q., iuvenilis Aug., ad petendum (magistratum) legitima aetas L., aet. senatoria (25. leto) T., consularis (43. leto) Ci., militaris (17. leto) S. zakonita starost za vojaščino, quibus aetas ad militandum gravior esset L. ki bi bili že prestari za vojaščino, aetatem habes opportunissimam Ci. ep. v najlepših letih si; pesn. z inf.: aetas... pati hymenaeos V.

3. occ.
a) mladost: neque sciebat neque per aetatem etiam potis erat Ter. zaradi mladosti, huius formam (lepoto) atque aetatem vides Ter., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant Ci., ad dicendum impedimento est aetas et pudor, qui ornat aetatem Ci., amici regis, qui propter aetatem eius in curatione regni erant C., aetatis maxime paenitebat L. najbolj so se spotikali nad njegovo mladostjo, te superesse velim, tua vitā dignior aetas V., in ipso robore aetatis Cu., carus eris Romae, donec te deseret aetas H., aetati indulgere Suet., expers belli propter aetatem Suet.
b) doraslost, leta za ženitev (možitev), moška leta: in aetatem venire L. priti v leta, aetas populorum et civitatum Ci. „cvetoča“ doba.
c) visoka, siva starost, (stara) leta, priletnost: aetate non quis obtuerier Pl. od starosti, aetate gravis L., aetate confectus S., V., Cat., adfectus aetate Ci., aetatis vacatio N. ali excusatio C., Hirt., Cu. spričo visoke starosti, propter aetatem pedibus iam non valebat N., nusquam tantum tribuitur aetati, nusquam senectus est honoratior Ci.; o stvareh: aetatem ferre Ci. ap. Macr. ali pati Sen. ph. (o vinu) starost prenesti = postarati se moči (in vendar se ne pokvariti), aetates tabularum Petr., aetates aedificiorum Pap. (Dig.).

4. met. starostna vrsta = ljudje neke starosti: H., O., aetas puerilis Ci. ali puerilis aetas N. = deštvo, dečki, senilis aetas (= senes) Cael., infirmitas puerorum, gravitas constantis aetatis Ci., puellis parcere, a qua aetate hostes abstinerent L., aetas robustior L., vestra aetas CI. ljudje vaše starosti, vaši vrstniki, omnis aetas L., T., Suet. ali omnes aetates Ci. ljudje vsake starosti, stari in mladi.

— II.

1. čas: sunt facta eius immortalitatis, nomen aetatis Ci., volat enim aetas Ci., labitur occulte fallitque volatilis aetas O., veniet aetas, cum... V., omnia fert aetas V., attulit nobis aetas consilium V., quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas H., nec si quid lusit Anacreon, delevit aetas H., omnis aetatis clarissimus Cu., longa aetas H. dolgost časa, aetate tam longā Fl., aetate Fl. (III, 13, 7) zaradi zastarelosti; v pl.: sempiternae saeculorum aetates Ci.

2. occ. (določena) doba, vek, obdobje: Romuli aetas Ci., clarissimus imperator suae aetatis L., ultima Cumaei carminis aetas V., superior aetas C., praesens aetas Cu., haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja sijajna doba, Thucydides eiusdem aetatis fuit N. vrstnik, heroicis aetatibus Ci., nostram ad aetatem, usque ad hanc aetatem Ci., illustrium hominum aetates et tempora Ci.

3. met. rod kake dobe: omnis quem credidit aetas V., quid nos dura refugimus aetas H., aurea prima sata est aetas O., disce tamen, veniens aetas O., saecula aetas Plin., incuriosa suorum aetas T.; pesn.: verborum vetus aetas H. zastarele besede.

age¹ [eidž] samostalnik
starost; vek, era, čas; polnoletnost

sleng to act (ali be) one's age obnašati se svoji starosti primerno
at the age of v starosti
at this age dandanes
to bear one's age well biti videti mlajši kot je v resnici
to come of age postati polnoleten
age of discretion doba duševne zrelosti
down the ages cela stoletja
age of fishes geologija devon
age group starostna skupina
geologija the Ice Age ledena doba
Middle (ali Dark) Ages srednji vek
he is my age je moje starosti
of age polnoleten
old age starost
old age pension starostna pokojnina
over age prestar
tender age nežna starost, zgodnja mladost
under age mladoleten
what age are you? koliko si star?

âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se

alt star (3 Jahre alt star 3 leta, 40 Jahre alt star 40 let; wie alt? koliko je star, stara ...); für alt kaufen kupiti iz druge roke; alt werden starati se, postarati se; aus alt mach neu iz starega novo; alt und jung mlado in staro; immer wieder das alte Lied vedno ista pesem; er bleibt immer der alte vedno bo isti

amount¹ [əmáunt] samostalnik
znesek, količina, vrednost; pomen
figurativno posledica

amount of balance saldo
a fair amount precejšen znesek precejšnja količina
any amount of nonsense same neumnosti
to the amount of do zneska
what is the amount of? koliko znaša?
with due amount of care zelo previdno, skrbno

amount² [əmáunt] neprehodni glagol (to)
znašati, veljati

what does the bill amount to? koliko znaša račun?
it amounts to the same thing to je isto
it does not amount to much ni veliko vredno
what does it amount to? kaj to pomeni?

ask [a:sk ameriško æsk]

1. prehodni glagol
vprašati, spraševati; povabiti (from, of)
zahtevati, zaprositi; objaviti (oklice)

2. neprehodni glagol
popraševati, poizvedovati; prositi

to ask the banns oklicati poroko
to ask in marriage zaprositi za roko
to ask to dinner povabiti na večerjo
to ask the time vprašati, koliko je ura
to ask a question vprašati
to be asked in church biti oklican
ask me another! ne vem, ne sprašuj(te) me!
that's asking preveč si (ste) radoveden

avoir*¹ [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim

badminton samostalnik
(šport) ▸ tollaslabdaEkipni evropski prvaki v badmintonu so spet Danci. ▸ Tollaslabdában újra a dán csapat nyerte el az Európa-bajnoki címet.
Koliko časa že treniraš badminton? ▸ Mióta tollaslabdázol?

be [bi:] neprehodni glagol & pomožni
biti, obstati, obstajati; eksistirati; nahajati se; veljati, stati; počutiti se; obiskati; morati; bodi

I am better bolje se počutim
I am cold (warm, hot) zebe me (toplo, vroče mi je)
to be hard up biti v stiski
here you are izvoli(te), na(te), tu imaš (imate)
to be from the purpose biti neprimeren, zgrešiti namen
to be right prav imeti
to be wrong ne imeti prav, motiti se
how are you? kako se imaš (imate)?; kako se ti (vam) godi?
how much is this? koliko stane?
if it were not for him če bi njega ne bilo
it is going to rain gotovo bo deževalo, na dež kaže
what is that to you? kaj vam to mar?
it is not in me to ni v mojem značaju, nisem tak
he lived to be 80 doživel je 80 let

bīduum -ī, n (iz *bi in *divum = dies) rok ali doba dveh dni, dva dneva: Ca., Ter., N. idr., uno die longior mensis aut biduo Ci., biduum comitiale C. volilna dneva (3. in 4. januar), ko senat ni imel seje, in iis operibus... biduum consumitur C., certamine consulum biduum absumptum L., inter has cogitationes biduo absumpto Cu., biduum criminibus abiciendis statuitur T., biduo ante, post Ci. dva dni prej, pozneje; za izražanje prostorske razdalje: bidui iter progressus Ci. ali ab eo non longius bidui viā abesse C. ali castra, quae aberant bidui Ci. ep. dva dni hoda. Adv. (koliko časa, kako dolgo)

1. acc. biduum dva dni: Ca., Ter., S. idr., biduum in his locis morari C., aliquem biduum cibo tectoque prohibere Ci., cum biduum cibo se abstinuisset N.; prim.: per biduum Ci., C., Cels., Vell. cela dva dneva, per insequens biduum L., per continuum biduum Vulg., in biduum L., Cels., Cu. za dva dni, na dva dni, non ultra biduum T. ne nad dva dni, ne več kot dva dni.

2. abl. biduo v dveh dneh, za dva dni: Ci., Cu., T. idr., hanc (manum Germanorum) affore biduo C., biduo et duabus noctibus Hadrumetum pervenit N., eo biduo Ci. ep., C., Auct. b. Alx., hoc (illo) biduo Ci., biduo illo Cu.; biduo, quo haec gesta sunt C. ali biduo, quo senatum legerunt censores L. dva dni potem, ko...

biennium -iī, n (bi in annus) doba ali rok dveh let, dve leti, dveletno obdobje, dveletje: unius anni aut biennii ratio Ci., debita biennii pecunia C., biennio minor Xenophilus Val. Max., biennio maior natu Domitius T., biennio ante Ci., L., T. dve leti poprej, biennio post Ca. ap. Plin., Suet., Eutr., Aur. dve leti pozneje. Pogosto adv. (koliko časa, kako dolgo)

1. acc. biennium dve leti: Pl., Plin. iun., Aur., biennium provinciam obtinere Ci.; prim.: per biennium Ci., L., Cu. idr. = celi dve leti, per biennium continuum Vell., ultra biennium T. nad dve leti.

2. abl. biennio v dveh letih, skozi dve leti: Vell., Plin., Suet., Aur., appellare biennio Ci., biennio prope Ci., eo biennio C., biennio proximo T.; quam ego biennio, postquam hinc in Ephesum abii, conspicio lubens Pl. po dveh letih.

bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

bíti (sem) ser; estar

ste Vi? ¿es usted?
kaj je to? ¿qué es esto?
kaj (pa) je? ¿qué es?, ¿qué pasa (ali ocurre)?
on je doma (él) está en casa
smo (trenutno) v Kranju estamos en Kranj
koliko ste stari? ¿qué edad tiene usted?
smo utrujeni estamos cansados
brat mi je bolan mi hermano está enfermo
okno je odprto la ventana está abierta
moja sestra je zelo priljubljena mi hermana es muy apreciada
zgodaj, pozno je es temprano, es tarde
kava je hladna el café está frío
danes je 10. maj hoy estamos a diez de mayo
seja je bila včeraj la reunión tuvo lugar ayer
je, so ... hay
v tej ulici je mnogo trgovin en esta calle hay muchas tiendas
sinoči sem bil v kinu anoche estuve en el cine
mraz (toplo, sončno, vetrovno) je hace frío (calor, sol, viento)
vroče mi je, zebe me tengo calor, tengo frío
če je tako si es así, en ese caso
upati je, da ... es de esperat que...
ne biti pri sebi no estar en sí
biti na tekočem estar al día