opáklija ž ovčji kožuh: okrenuti -u po vjetru obrniti plašč po vetru
pannofix m obl. jagnječji kožuh
pelage [pélidž] samostalnik
zoologija kožuh sesalcev
pellītus 3 (pellis)
1. pokrit s kožo, oblečen v kožuh: patres Pr., Prud., senes Lact., Sardi L., testes Ci. (s Sardinije), oves pellitae Varr., H. (poseb. tarentske in atiške, ki so bile za ohranitev tanjše volne) pokrite s kožami.
2. ki ima plavnice (plavalne kožice): alae Macr.
polonesa ženski spol Poljakinja; poloneza (ples); kratek kožuh
sheepskin [ší:pskin] samostalnik
ovčja koža, ovčji kožuh; pergament; dokument, listina (diploma, potrdilo) na pergamentu; diploma
sisura -ae, f (Pl.) in susurna (sisurna) -ae, f (Amm.) (tuj. σισύρα, σίσυρνα) grob kožuh, grobo krzno, groba krznena odeja, poseb. iz kozjih kož (kozin, kozlovine): nil[i]st macrum illud epicrocum pellucidum quasi sisuram (v novejših izdajah † iuream) esse ius decet collyricum Pl., ex tapete et σισύρα, quam vulgaris simplicitas susurnam appellat Amm., nec tabernaculum habuit praeter principem, cui tapete et σισύρα suffecerant pro tentorio Amm.
Stachelkleid, das, Tierkunde bei Igeln: iglasti kožuh
tigris -idis, acc. -idem, abl. -ide, acc. pl. -idas ali pa po i-sklanjatvi gen. -is, dat. -ī, acc. -im in -in, abl. -ī in -e; pl. večinoma tigrēs -ium) m in (poseb. pesn.) f (gr. τίγρις, perz. oz. iranska beseda = puščica Varr.)
1. tiger, tigr(ic)a: Pl., Varr., V., H., Sen. ph., Lucan., Plin., Sil. idr., Gangetica O.; kot nekaj nemogočega (ἀδύνατον): geminantur tigribus agni H. jagnjeta se družijo s tigri, tigres subsidere cervis H. da tigrice počenejo pred jelenom; meton. tigrova koža, tigrov kožuh, tigrovo krzno, tigrovina: Stat.
2. metaf. Tigris Tíger
a) ime ladje, okrašene s tigrovo podobo: aeratā secat aequora Tigri V.
b) ime Aktajonovega lisastega psa: O.
c) Tigris (vedno m; sklanja se enako kot tigris) reka Tigris, tako imenovana zato, ker teče hitro kot puščica: Varr., V., Mel., Lucan., Cu., T., Amm., te Nilusque et Hister, te rapidus Tigris audit H.
vero moški spol sobolji kožuh
Wildschur, die, volčji kožuh
zibel(l)ine [zíbəlain, -lin]
1. pridevnik
zoologija sobolji
2. samostalnik
(redko) sobolji kožuh, soboljina; zibelin (volneno blago z dolgo dlako na pravi strani)
ментик m (zast.) huzarski kožuh, dolman
нагольный тулуп kožuh brez prevleke, ovčji kožuh
тулупчик m kožušček, kratek kožuh
шубка f kožušček, ženski kožuh