dogájanje (-a) n avvenimenti, fatti; knjiž. accadimento, azione; biol. processo:
živeti odmaknjeno od dogajanja v svetu vivere lontano dai fatti del mondo
pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje lo scrittore ambienta l'azione nel mondo contadino
Zadetki iskanja
- dvoríšče yard; court(yard); backyard
na dvoríšču in the yard
kmečko dvoríšče farmyard
dvoríšče za perutnino poultry yard
iti na dvoríšče to go into the yard - gaza -ae, f (gr. γάζα, perz. beseda)
1. blagajna, zakladnica (najprej perzijskega kralja, potem vsakega kralja ali kneza) in v njej shranjeno blago, denar, zaklad(i), dragocenosti, bogastvo: MEL., ISID., g. regia CI., regiae gazae L., custos gazae regiae N. kraljevi zakladnik, pecunia regia, quam gazam Persae vocant CU., g. Persica EUTR.
2. sploh zaklad, dragotina, bogastvo, imetje: g. Macedonum CI., opulentissimae Syriae gazae CI., Troïa g. V., beatae Arabum gazae H. (ki besedo uporablja le v pl.).
3. pesn. zaloga: reduces ... gazā laetus agresti excipit V. pogosti s kmečko hrano. – Kot nom. propr. Gaza -ae, f (Γάζα) Gaza,
I. imenitno palestinsko mesto (v deželi Filistejcev): CU., MEL., PLIN., ISID. – Od tod adj.
1. Gazaeus 3 gaški, iz Gaze: CASS.
2. Gazānus 3 = Gazaeus: HIER. (?).
3. Gazēnsis -e, gaški: HIER., VULG.; subst. Gazēnsēs -ium, m Gažani: HIER.
4. Gazēticus 3 gaški: vina SID. –
II. medijsko mesto: PLIN. –
III. mesto ob Arabskem zalivu: PLIN. - gente ženski spol ljudje, ljudstvo, narod; osebje, služinčad; ladijsko moštvo
gente de alpargata kmečko ljudstvo
gente baja preprosto ljudstvo; sodrga
gente de color nebelci (mulati, črnci itd.)
gente de dinero bogataši
gente de la hampa vagabundi
gente de levita izobraženi ljudje
gente de mal aivir, gente non sancta, gente perdida malopridneži
gente de medio pelo srednji stan
- menuda otroci; sodrga
gente moza mladi ljudje
gente de paz dobri ljudje
¿quién? ¡gente de paz! (mil) stoj! Kdo tam? - Prijatelji!
gente de poco más o menos povprečni ljudje
gente de trato trgovci
gente de la vida (airada) razuzdanci
de gente en gente od ust do ust
bullir de gente mrgoleti ljudi
hacer gente (voj) novačiti vojake; zbuditi pozornost
ande ro caliente y riase la gente lastna komodnost je čez vse - gospodarstv|o srednji spol (-a …) die Wirtschaft, -wirtschaft (celotno Gesamtwirtschaft, denarno Geldwirtschaft, dirigirano Zwangswirtschaft, državno Staatswirtschaft, finančno Finanzwirtschaft, kolektivno Kollektivwirtschaft, komunalno Kommunalwirtschaft, lesno Holzwirtschaft, lovsko Jagdwirtschaft, menjalno Fruchtwechselwirtschaft, Tauschwirtschaft, naftno Ölwirtschaft, narodno Volkswirtschaft, naturalno Naturwirtschaft, Naturalwirtschaft, pašno Weidewirtschaft, pašno-košno Mähweidewirtschaft, plansko Planwirtschaft, plinsko Gaswirtschaft, svetovno Weltwirtschaft, toplotno Wärmewirtschaft, travno Feldgraswirtschaft, tržno Marktwirtschaft, vodno Wasserwirtschaft, zasebno Privatwirtschaft, zbiralno Sammelwirtschaft)
minister za gospodarstvo der Wirtschaftsminister
ministrstvo za gospodarstvo das Wirtschaftsministerium
kmečko gospodarstvo die Hofstelle, landwirtschaftlicher Betrieb
polkmečko gospodarstvo der Zuerwerbsbetrieb
gozdno gospodarstvo das Forstunternehmen, der Forstbetrieb, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
socialno tržno gospodarstvo soziale Marktwirtschaft
stanovanjsko gospodarstvo das Wohnungswesen
kar se tiče gospodarstva in Wirtschaftsdingen
učenec v gospodarstvu der Auszubildende (Azubi)
učenka v gospodarstvu die Auszubildende - gospodárstvo (varčevanje) economy; economics pl (s konstr. v sg)
načrtno gospodárstvo planned economy
hišno gospodárstvo housekeeping; (kmečko) farming, husbandry, rural economy; (upravljanje) administration, management - Hauswirtschaft, die, gospodinjstvo (ländliche kmečko)
- imánje s
1. imetje, imetek: pokretno, nepokretno imanje
2. posestvo: poljoprivredno imanje poljedelsko posestvo; seljačko imanje kmečko posestvo; seosko imanje vaško posestvo; ogledno imanje poskusno posestvo - kméčki rustic; rural; peasant; country(-); (neotesan) boorish
kméčko deklè country girl, country lass
kméčko delo peasant labour
kméčko dvorišče farmyard
kméčka gostilna village inn, country pub
kméčki fant, mladenič country lad, young peasant
kméčka hiša farmhouse
kméčki hlapec farmhand, hireling
kméčka koča cottage
kméčko ljudstvo peasants pl, country people; peasantry; farmers pl
kméčka noša rustic dress
kméčka ohcet country wedding
kméčko pohištvo rustic furniture
kméčko posestvo farm, farmstead, ZDA tudi ranch
kméčka preprostost rusticity
kméčki stan peasantry
kméčki upor peasant rising
dobiti kméčki značaj to acquire a rustic character, to rusticate
napraviti kméčko to countrify - kméčki pridevnik paysan, de(s) paysan(s), rustique, rural, campagnard
kmečka hiša maison ženski spol paysanne (ali rurale)
kmečki kruh pain moški spol de ménage (ali de cuisson)
kmečki ljudje paysans moški spol množine
kmečka noša costume moški spol paysan (ali villageois)
kmečko pohištvo meubies moški spol množine rustiques
kmečka poroka noce ženski spol de village (ali villageoise)
kmečki upor soulèvement moški spol (ali révolte ženski spol) de(s) paysans
kmečka zveza association ženski spol de paysans
po kmečko à la paysanne - kméčki (-a -o) adj. contadino, contadinesco, rurale; di campagna, delle campagne, rustico:
kmečko prebivalstvo popolazione contadina, delle campagne
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
kmečka hiša casa contadina, rustica
kmečka jed piatto contadino
pren. braniti se česa kakor kmečka nevesta rifiutare ostinatamente qcs., rifiutare per imbarazzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. kmečka lastovka rondine (Hirundo rustica)
bot. kmečki tobak nicoziana (Nicotiana rustica)
hist. kmečki upori rivolte contadine - kméčki rústico; rural; aldeano; campesino
kmečki kruh pan m casero, pan m moreno, hogaza f
kmečki fant mozo m de aldea
kmečko deklè muchacha f campesina, moza f aldeana, lugareña f
kmečka hiša (praznik) casa f (fiesta f) rústica
kmečka občina municipio m rústico
kmečki sloj clase f campesina
kmečka noša traje m típico aldeano
kmečko pohištvo muebles m pl rústicos (ali de estilo rústico)
kmečka poroka (ohcet) boda f de aldea
kmečka zveza asociación f de labradores
kmečki upor rebelión f del paisanaje
kmečki ples paisana f
kmečki turizem turismo m agrícola, agroturismo m
kmečki posestnik propietario m rural
kmečko prebivalstvo población f rural - ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol
človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
izvoljeno ljudstvo le peuple élu
kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs) - ljúdstvo pueblo m
človek iz ljudstva hombre m del pueblo
delovno ljudstvo clase f obrera (ali trabajadora), productores m pl
izvoljeno ljudstvo el pueblo elegido
kmečko ljudstvo gente f del campo; paisanaje m
nomadsko ljudstvo pueblo m nómada
priljubljen pri ljudstvu popular - masl|o srednji spol (-a …)
1. die Butter, -butter (arašidovo [Erdnußbutter] Erdnussbutter, čajno Teebutter, domače Bauernbutter, kakavovo Kakaobutter, kakovostno Markenbutter, kmečko Landbutter, Bauernbutter, kokosovo Kokosbutter, sardelno Sardellenbutter, topljeno/kuhano Schmelzbutter, zeliščno Kräuterbutter)
…za maslo/z maslom Butter-
(posodica za die Butterdose, predal za das Butterfach, kruh z das Butterbrot)
delati maslo/namazati z maslom buttern
mehak kot maslo butterweich
figurativno kot po maslu wie geschmiert, wie am Schnürchen
figurativno imeti maslo na glavi Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
figurativno kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce wer Butter auf dem Kopf hat, soll nicht in die Sonne gehen
figurativno to je tvoje/njegovo maslo das ist dein/sein Werk
2.
medicina ušesno maslo das Ohrenschmalz, das Ohrenwachs - meuble2 [mœblə] masculin kos pohištva, pohištvo, oprava
meubles en acier (ali métalliques), par éléments, d'époque kovinsko, sestavljeno (iz elementov), stilno pohištvo
meubles de bureau, de cuisine pisarniško, kuhinjsko pohištvo
meuble classeur (à rideau) omara za akte (z roleto)
meuble de radio omarica za radio
meubles de rotin, en jonc cevasto (bambusno ipd.) pohištvo
meubles rustiques kmečko pohištvo
être dans ses meubles imeti lastno pohištvo, lastno stanovanje
(se) mettre dans ses meubles urediti (si) stanovanje - mōdo m
1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že
2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko
3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak
4. jezik naklon, modus
5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način
6. pravo breme - okólje milieu moški spol , ambiance ženski spol , entourage moški spol , environnement moški spol
domače (familiarno) okolje milieu familial, entours moški spol množine
družbeno okolje milieu social
kmečko, vaško okolje ambiance paysanne, rurale
sovražno okolje ambiance hostile
zemljepisno okolje milieu géographique
življenjsko okolje milieu vital
boj proti onesnaževanju okolja la lutte contre la pollution de l'environnement
vpliv okolja influence ženski spol du milieu (ali de l'entourage) - okólje (-a) n
1. ambiente; milieu; ekst. giro:
kmečko okolje ambiente contadino
boriti se proti onesnaževanju okolja lottare contro l'inquinamento dell'ambiente
zločinsko okolje l'ambiente, il giro della malavita
2. clima; biol. substrato:
prilagoditi se okolju acclimatarsi - paesano
A) agg. vaški; kmečki, podeželski:
alla paesana po kmečko
B) m (f -na)
1. vaščan, vaščanka; kmet, kmetica; podeželan, podeželanka
2. nareč. rojak, rojakinja