Franja

patán moški spol kmet; neotesanec, teslo, teleban

pawn¹ [pɔ:n] samostalnik
kmet (šah)
figurativno nepomemben človek, figura, orodje (človek)

payés moški spol kmet; kmečki teleban

paysan, ne [pejzɑ̃, an] adjectif kmečki, deželski; masculin, féminin kmet, -ica, deželan, -nka; péjoratif kmetavzar

à la paysanne po kmečko
révolte féminin de paysans kmečki punt
le paysan du Danube človek, ki škandalizira zaradi svoje brutalne odkritosti

peasant [pézənt] samostalnik
kmet

peasant woman kmetica

pécore [pekɔr] féminin, figuré, familier neumna in domišljava ženska, goska; masculin, féminin, populaire kmet, -ica; vieilli žival

pedina f

1. igre, šah kmet, pion:
muovere una pedina potegniti kmeta; pren. izkoristiti položaj

2. pren. nepomembna oseba, figura:
essere una pedina nelle mani di qcn. pren. biti navadno orodje nekoga

pedone m

1. (f -na) pešec

2. šah kmet, pion

peón moški spol pešec; dninar; vojak pešak; kmet (pri šahu); bikoborec pešak; vrtavka; pluta na ribarnici; ameriška španščina hlapec, govedar; ameriška španščina poljski delavec

peón de mano dninar; podajač
peón caminero cestar

péquenaud, e [pekno, d] masculin, populaire, péjoratif kmet, -ica

pion [pjɔ̃] masculin (pri šahu) kmet; argot nadzornik; prefekt (v dijaškem domu); péjoratif pedant; vieilli ubožec; pešak

damer le pion à quelqu'un (figuré) premagati koga
être un pion sur l'échiquier international (figuré) biti odvisen glede svoje usode od močnejših držav

pòljāk -áka m
1. poljski čuvaj
2. ekspr. kmet, poljedelec
3. ekspr. vojak poljske baterije

put³ [pʌt] samostalnik
arhaično tepec, čudak, kmet

quintero moški spol zakupnik pristave; kmečki hlapec; kmet

rurale

A) agg. kmetijski, kmečki; poljedelski:
banca rurale zadružna posojilnica
popolazione rurale kmečko prebivalstvo

B) m kmečki človek, kmet

rūri-cola -ae, adj. (rūs in colere)

1. polje obdelujoč, poljski, podeželski: deus (= Priapus) O., Ceres O., bos, aratrum O., Phryges O. frigijski kmetje; subst. rūricola -ae, m poljedelec, kmet: Sid.; v pl. rūricolae -ārum, m poljedelci, kmetje: Col. poet.; pesn. = bik: ruricolam mactare suum O.

2. na polju bivajoč: Fauni O., formicula Ap.

rustic [rʌ́stik]

1. pridevnik (rustically prislov)
kmečki, vaški, podeželski, rustikalen; preprost, neizobražen; robat, zarobljen, grob, neotesan, surov

rustic bridge most iz neotesanih debel
rustic manners neotesano vedenje
rustic work arhitektura rustika

2. samostalnik
kmet, deželan, provincialec, preprost človek; neotesanec, teleban, kmetavzar

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

rustre [rüstrə] masculin neotesanec, surovež, surovina; vieilli kmet

se conduire comme un rustre neotesano se obnašati
il est un peu rustre on je nekoliko neotesan