Franja

різани́на -и ж., klánje -a s.

carnārius 3 (carō) mêsen; od tod subst.

1. carnāria -ae, f mesnica: Varr.

2. carnārius -iī, m mesojedec, šalj. o ljubitelju mesnatih (obilnih) deklet: Mart.

3. carnārium -iī, n
a) mesarija, mesnica, vojenik, dimnica, včasih tudi mesarski kavelj: Ca., Varr., Col., Plin.
b) mesarsko klanje, mesarjenje: Petr.

fūnereus 3 (fūnus)

1. pogreben, mrtvaški: faces V. pogrebne plamenice (meton. = klanje in požiganje), locum … fronde coronat funereā V. = s cipresovimi venci.

2. smrtonosen: torris O., dextra Val. Fl.; occ. zlovešč: bubo O.

klávščina ž nagrada koljaču, klaču za klanje

namjènica ž (ijek.), namènica ž (ek.) za klanje (o božiču) namenjena svinja

pigsticking [pígstikiŋ] samostalnik
lov na merjasce (s kopjem); klanje svinj

pokòl -ôla (ol) m pokolj, masovno klanje, ubijanje

pòmor m
1. pomor: masovni -i za vrijeme okupacije; udario na kuću pomor i pobio svu djecu u selu; pomor stoke
2. pomor, bojno klanje

shambles [šǽmblz] samostalnik
množina klavnica (tudi figurativno)
figurativno pokol, mesarsko klanje

succīdia (pravilno sūcīdia) -ae, f (sūs in caedere; obl. succidia se naslanja na glag. succīdere)

1. pravzaprav klanje prašičev: succidia ab suibus concidendis Varr., succidias humanas facis Ca. ap. Gell. ljudi daješ klati kakor prašiče.

2. slaninska plat, prekajeno (svinjsko) meso, vojenína, bòh: succidiam in carnario suspendere Varr., hortum ipsi agricolae succidiam alteram appellant Ci. (ker zalaga vrt človeka prav tako z živežem kakor prekajeno meso).

сеча f (zast.) boj, bitka, krvavo klanje

canna -ae, f (izpos. κάννα)

1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.

2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.

kill³ [kil]

1. prehodni glagol
ubiti, ubijati; klati, zaklati (živino); ubiti, ustreliti (divjad)
vojska uničiti, potopiti (ladjo); pokončati, ugonobiti, udušiti, zatreti
figurativno preklicati, stornirati, razveljaviti, črtati
figurativno potlačiti, zadušiti (čustva), obsipati (s pretirano dobroto); olajšati, ublažiti (bolečino), nevtralizirati (barvo, hrup); odbiti, preprečiti (zakonski osnutek), prekrižati (načrt)
šport zaustaviti (žogo); zabiti čas
ameriško, pogovorno popiti celo steklenico

2. neprehodni glagol
povzročiti smrt
pogovorno biti neudržljiv, biti očarljiv

to kill two birds with one stone ubiti dve muhi na en mah
to kill the fatted calf for s.o. z veseljem sprejeti, sprejeti kot izgubljenega sina
the sight nearly killed me ob pogledu na to sem skoraj počil od smeha
to kill s.o. with kindness škoditi komu s preveliko dobroto
to kill time zabijati čas
dressed up to kill zapeljivo oblečen, gizdavo oblečen
to kill by inches počasi ubijati
to kill the goose that lays golden eggs s svojo grabežljivostjo uničiti vir dohodkov
a kill or cure remedy drastično zdravilo
to dance to kill plesati do iznemoglosti
pigs do not kill well at that age v tej starosti svinje niso godne za klanje

mesárski butcher's, of a butcher; like a butcher; butcherly, (krvav) bloody

mesársko klanje butchery, slaughter, massacre
mesárska muha flesh-fly
mesárski pomočnik butcher's assistant, butcher's boy

mesárski (de) boucher

mesarsko klanje massacre moški spol, tuerie ženski spol, carnage moški spol, familiarno boucherie ženski spol
mesarski mojster (maître moški spol) boucher moški spol
mesarska muha mouche ženski spol à viande, mouche bleue (de la viande)
mesarski pomočnik garçon moški spol boucher

mesárski (-a -o) adj.

1. di, del, da macellaio:
mesarska sekira mannaia, spaccaossa
mesarski čok ceppo (del macellaio)
mesarski nož coltello da macellaio, squartatoio
pren. mesarsko klanje carneficina

2. grosso, robusto

3. zool.
mesarska muha sarcofaga (Sarcophaga carnaria)

mesárski de carnicero

mesarsko klanje carnicería f
mesarski mojster maestro m carnicero
mesarska muha moscarda f
mesarski nož (vajenec) cuchillo m (aprendiz m) de carnicero
mesarski pomočnik mozo m de carnicería

nȏž nóža m, mn. nóževi in nóži nož: džepni, brijački, kirurški, hirurški, kuhinjski, lovački nož; nož na pušci; staviti komu nož pod vrat; zabosti, sjuriti komu nož u srce; biti s kim na krv i nož biti s kom v smrtnem sovraštvu; borba na nož; zavaditi se do -a smrtno se spreti; zabiti, zabosti komu nož u leda; ovo svinjče je za nož ta svinja je za klanje

sanguis -inis, m

1. (kot pogoj fizičnega obstoja, življenja in živosti v telesu tekoča) kri (cruor je gosta kri zunaj telesa): PL., TER., CA. AP. GELL., VARR. idr., ubi sanguis se in artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., sanguis per venas in omne corpus diffunditur CI., ater sanguis L., V., LUCR. gosta potemnela kri, humanus L. idr., tauri CI. ali taurinus CAT., PLIN., sanguinis missio CELS. puščanje krvi, gladius sanguine oblitus S., sanguine subito ictus EUTR. zadet od kapi, kapiran, sanguinem detrahere COL. ali extrahere PLIN. ali emittere venis PLIN. ali demittere GELL. ali mittere alicui CELS., PETR. kri (s)pustiti ((s)puščati) komu; šalj.: sanguinem mittere provinciae CI.; sanguinem fundere izli(va)ti: CI. (prim. plus sanguinis ex multa carne fundebatur L., fuso per venas sanguine T.) ali da(ja)ti od sebe kri: CELS., pa tudi kri preli(va)ti: CU. = sanguinem effundere, profundere CI. ali haurire L., sanguinem alicuius haurire CI., hauriendus aut dandus est sanguis L. morate ali preliti sovražnikovo kri ali darovati svojo, sanguinem sitire IUST., LACT. biti željan (že(l)jen) krvi, sanguinem alicuius sitire CI. biti žejen krvi; v pl.: sanguines VULG., CASS.

2. metaf.
a) življenjska čvrstost, moč, volja, živost, živahnost, vitalnost, energičnost, energija, svežina, svežost, jedrovitost, krepkost, jedro, moč, jakost: amisimus sucum et sanguinem CI. EP., rei publicae sanguine saginari CI. izmózgati (izmozgávati), ad rem publicam suimet sanguinis mercede circumveniendum S., melior sanguis vires dabat V., quibus integer aevi sanguis V., saxum ingens toto sanguine nixus sustinet STAT.; o govoru in govorniku: Q., GELL. idr., verum sanguinem deperdebat CI., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est CI.
b) kri = imetje, premoženje, denar: de sanguine aerarii detrahere CI., sanguinem miserit, quidquid potuerit, detraxerit CI.

3. meton.
a) prelivanje krvi, krvo(pre)litje, ubijanje, uboj, umor, moritev, morija, morjenje, pobijanje: sanguis cotidianus CI., usque ad sanguinem incitari solet odium CI., odio civilis sanguinis CI., fraterni sanguinis insons O., sanguinem facere O. klanje, plus ibi sanguinis ac caedis factum L.
b) kri = krvno sorodstvo, rod, rodovina, rodbina, družina, pleme po krvi: PL., Q., STAT., SEN. TR., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis CI., ne sanguis societur (sc. z medsebojnimi možitvami in ženitvami) L., sanguinem contaminare L., iunctus sanguine O. ali sanguine coniuncti CI. sorodnik(i) po krvi, Nympharum sanguinis una V. ena iz rodu nimf, alto a sanguine Teucri V., progeniem Troiano a sanguine duci audierat V., sanguinis ordo O. rodovnik, rodosledje, contingere aliquem sanguine L., SEN. PH. ali attingere aliquem sanguine PLIN. IUN. biti s kom v sorod(stv)u (po krvi), sanguis propinquus T. bližnje sorodstvo (po krvi).
c) sinekdoha (konkr.) potomec (potomci), otrok (sin ali hči) (otroci), vnuk(i): Alexandri sanguis ac stirps CU., proice tela, sanguis meus V., est sanguis tuus TIB., proque meo veni supplex tibi ... sanguine proque tuo O. za otroka, in suum sanguinem saevire L., rex, deorum sanguis, non ego pauperum parentum sanguis STAT., ne secus quam suum sanguinem foveret T.

4. pesn. metaf.
a) sok: Baccheus STAT. (o vinu), vinum poturus memento te bibere sanguinem terrae PLIN.
b) škrlat, škrlatna barva, bagrec: VAL. FL.

Opomba: Prvotna, a star. obl. sanguen -inis, m: ENN. AP. CI., ENN. AP. NON., ENN. AP. LACT., CA. AP. GELL., ACC. FR., VARR. AP. NON., LUCR., PETR., ARN.; gen. sg. sanguis: CAEL., PAUL. NOL.; nom. sg. merijo pesniki včasih sanguīs, npr. O. (Metamorphoses 12, 127).

secespita -ae, f (secāre) darilni (darovalni, klavni, žrtveni) nož za klanje ali rezanje žrtev: ANTISTIUS LABEO AP. FEST., P. F., SERV., et inter pontifices sacrificanti simul pro secespita plumbeum cultrum subiciendum curavit SUET., [s]ecespitam esse Antisti[us Labeo ait cultrum] ferreum, oblongum, mani[brio eburneo rotund]o, solido, vincto ad ca[pulum argento auroque,] fixum clavis aeneis, ae[re Cyprio, quo flami]nes, flaminicae, virgi[nes pontificesque ad sa]crificia utuntur FEST.