Franja

trucīdō -āre -āvī -ātum (po najverjetnejši, čeprav ne povsem potrjeni domnevi iz *qu̯tru-caido = quattuor in caedo razsekati na štiri kose)

1. (po)klati, (po)moriti, umoriti, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, razsekati (razsekavati, razsekovati), razkosati (razkosavati), (po)sekati: Val. Max., Amm. idr., cives Romanos necandos trucidandosque curavit Ci., ne capti sicut pecora trucidemini S., quos ferro trucidari oportebat Ci., ne pueros coram populo Medea trucidet H., agros vastari, pecus diripi, trucidari Auct. b. Afr., trucidata (razsekani) membra tanti civis L. epit., trucidatae (posekane) legiones T.; pesn.: seu pisces seu porrum et caepe trucidas H. podaviš, zmelješ, ignem trucidare Lucr. (po)gasiti, (za)dušiti, Oedipus trucidatus oculos Tert. oslepljen.

2. metaf.
a) z besedami (o)grditi, (o)blatiti: a Servilio trucidatus Ci.
b) kruto ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem faenore L., ne faenore trucidetur Ci.

túći túčēm, oni túkū, túci, túcijāh -āše in túčāh -āše, túkoh tûče túkosmo, tûkao túkla, túčen -a
I.
1. tolči: tući so, kavu, kafu u havanu, koga pesnicom po ledima; grad je pola sata tukao polja i vinograde; kiša je tukla po prozorima; more tuče talasima o obalu
2. biti: sat tuče podne; konj tuče zadnjim nogama
3. tolči, premagati: tući neprijatelja
4. premagovati, biti močnejši: kraljica tuče u svim pravcima (šah)
5. tolči, udarjati: tući na vrata, na prozor
6. klati, ubijati: tući svinje, ribu
7. tolči, streljati: naš mitraljezac tukao je pravo u neprijateljski rov
8. tolči, treti: tući orahe
9. skopiti, kastrirati: tući ždrijepca, bika
10. žuljiti, tiščati: tvrde cipele tukle su mi noge ne manje od kamenja
11. udarjati: cigani tuku u cimbale; njena ruka tuče po klaviru
12. biti plat zvona: zvono na požar tuče
13. tolci, utripati, biti: sam čuje kako mu tuče srce
14. tolči: tući lan, kudjelju
15. tući žicu po ovinkih skušati kaj dobiti, izmoledovati; tući koga kao vola u kupusu neusmiljeno pretepati koga; tući rekord; tuče mi srce za kim srce mi bije za kom, hrepenim po kom
II. tući se
1. tolči se: oni se tuku pesnicama
2. biti se: tući s neprijateljem u dvoboju
3. bojevati se, biti se: tući se na život i smrt; tući se iz pušaka streljati se; tući se uskršnjim jajima trkati se s pirhi; tući se po svijetu, po svetu potikati se po svetu

бить tolči, biti, udarjati, tepsti, pretepati, pobijati, klati;.
б. баклуши čas zabijati;
б. в барабан bobnati;
б. в голову stopati v glavo (o krvi, vinu);
б. карту ставку dobivati v igri;
б. наверняка biti prepričan o uspehu;
б. в ладоши ploskati;
б. челом globoko se priklanjati ponižno prositi;
б. из ружья streljati;
б. масло mesti;
б. сваи zabijati kole;
вода бьёт из земли voda vre iz zemlje;
лошадь бьёт задом konj brca (z zadnjimi nogami);
жизнь бьёт ключом življenje kipi na vso moč;

коло́ти колю́ недок., bôsti bôdem nedov., píkati -am nedov., kláti kóljem nedov., cepíti cépim nedov.

колоть l.zbadati; bosti; klati; (pren.) zbadati, dražiti;
у меня колет в груди v prsih me zbada;
правда глаза колет resnica v oči kolje;
к. в глаза чем očitati kaj;
темно хоть глаз коли temno je kot v rogu;

накалывать, наколоть

1. nabadati, nabosti; natikati, natakniti; pritrjevati, pritrditi; (po)klati;

2. nacepiti (drv); naklati (perutnine);

нарезывать/нарезáть, нарезать (na)rezati (kruha); vrez(ov)ati v kaj; (po)klati

рі́зати рі́жу недок., rézati réžem nedov., kláti kóljem nedov.

bíngelj -glja (e) m ono što visi, što se klati: bingelj pri uri

bíngeljc (ə) m ono što visi, što se klati, što njiše: oder je okrašen z lampijončki, pisanimi -i in zastavicami

cjȅpkati -ām (ijek.), cȅpkati -ām (ek.)
1. drobno klati, cepiti: cjepkati drva, jelovinu
2. trgati na drobne kose: međusobne svađe cjepkale su zemlju još više

kòsiti kȍsīm
I. kositi: kositi travu, sijeno, seno, žito; smrt kosi, mitraljezi kose
II. kositi se
1. kositi se: trava se nerado kosi ako je suha, suva
2. kolidirati, križati se: naši se interesi kose; časovi se kose
3. kresati se: konj se kosi
4. zadirati se na koga, jeziti se na koga: ljubo moja, ne kosi se name
5. klati se: nade dva bravca, a oni se jednako kose

krváriti kr̀vārīm
I.
1. krvaveti: rana ljuto krvari: uvijati ranu da ne krvari; srce mi krvari; mi smo vijekovima krvarili u borbi za slobodu
2. rdečiti, oblivati s krvjo: probijalo se sunce kroz izlomljeni krš i krvarilo ga
3. rdečiti se, krvaveti: napolju krvari jutarnje nebo
II. krvariti se krvavo se medsebojno klati: mi se krvarimo godinama ni za što

krváviti kr̀vāvīm
I.
1. krvaviti: krvaviti što, ruke
2. krvaveti: rana mu krvavi; koljeno joj krvavi
II. krvaviti se
1. do krvi se mučiti, krvavo se mučiti: cijeloga vijeka se ovako krvavi
2. krvavo se klati med seboj
3. rdečiti se: planine se krvave od sunčanih zraka

kr̀viti se kr̀vīmo se
1. ubijati, prelivati kri: lav živi da se krvi
2. krvavo se med seboj klati: kršćanski se vladari krve
3. ekspr. prepirati se: ti bi se uvijek krvio

mr̀ciniti -īm
I.
1. mrcvariti: mrciniti živinče
2. onečejati, mazati: mrciniti svoje čiste ruke o nedužnoj žrtvi
II. mrciniti se mrcvariti se, klati se

scagliare²

A) v. tr. (pres. scaglio) drobiti, delati iveri; klati luske

B) ➞ scagliarsi v. rifl. (pres. mi scaglio)

1. drobiti se v iveri, luske

2. luščiti se (ribe)

sfaldare

A) v. tr. (pres. sfaldo) razklati

B) ➞ sfaldarsi v. rifl. (pres. mi sfaldo)

1. klati se

2. pren. razpasti, razpadati

slab-stone [slǽbstoun] samostalnik
skrilavec, ki se da klati v plošče

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?