Franja

uncus¹ -ī, m (indoev. kor. *ang- upogibati, kriviti; prim. skr. añcati (on) upogiba, ankáḥ kavelj, gr. ἄγκος zaliv, dolina, ἀγκών komolec, zgib, ἀγκύλη zgib, jermen, zanka, ὄγκος kavelj, ἄγκῡρα = lat. ancora, lat. ancus, angulus, ānus, ānulus, stvnem. ango, angul = nem. Angel) kavelj, kljuka, skoba, spojka, penja, spona, zapona: Ca., Col. idr., asseres ferreo unco praefixi L.; occ.
a) kavelj ali kavljat drog, s katerim so vlačili trupla usmrčenih hudodelcev po cestah: Suet., uncus impactus est fugitivo Ci., cadavera quoque trahens uncus Sen. ph.; od tod pren.: (sc. necessitati) nec severus uncus abest H., bene cum decusseris uncum Pr. kadar (če) si se rešil enega zla, če si se srečno izognil eni nevarnosti.
b) kavelj kot kirurško orodje: Cels.
c) pesn. sidro, starejše maček: has inter lacrimas legitur piger uncus herenis Val. Fl.

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

гак -а ч., kávelj -vlja m., kljúka -e ž.

гачо́к -чка́ ч., kávelj -vlja m., kljúkica -e ž., tŕnek -nka m.

заковычка f kavelj (ček); (pren.) zvijača

закорючка f kavelj (ček), kljukica; zvijača, težava, ovira

зацепа f kavelj

зацепление n (teh.) prijemanje (zobata kolesa); kavelj

кошка f mačka; mačje krzno; kavelj; drog s kavlji; (zast.) korobač;
знает к., чьё мясо съела kadar se mački na rep stopi, se oglasi;
метаться как угорелая к. metati se kot pobesnel;
у него -ки скребут на сердце hudo mu je pri srcu;
чёрная к. пробежала между ними sprla sta se;
играть в кошки-мышки igrati se slepe miši

підві́ска -и ж., kávelj -vlja m.

сцеп m povezovanje; spojka, kavelj, veriga

alighiēro m navt. kavelj za čolne

Anhängerhaken, der, vlečni kavelj priklopnika

boat-hook [bóuthuk] samostalnik
drog za privlačevanje in odrivanje čolnov, ribiški kavelj

botador moški spol izvlačilec žebljev; kavelj za čoln

buttonhook [bʌ́tnhuk] samostalnik
kavelj za zapenjanje gumbov

cambrel [kǽmbrəl] samostalnik
mesarski kavelj

carnārius 3 (carō) mêsen; od tod subst.

1. carnāria -ae, f mesnica: Varr.

2. carnārius -iī, m mesojedec, šalj. o ljubitelju mesnatih (obilnih) deklet: Mart.

3. carnārium -iī, n
a) mesarija, mesnica, vojenik, dimnica, včasih tudi mesarski kavelj: Ca., Varr., Col., Plin.
b) mesarsko klanje, mesarjenje: Petr.

clevis [klévis] samostalnik
kavelj v obliki črke U

cloquear nabosti na ribiški kavelj (tuna)