Franja

zagaie [zagɛ] féminin kopje, sulica

žȁžalica ž šalj. kopje

кольё n koli, kopje

копьё n

1. kopje;

2.
без копья (dom.) brez dinarja

пика f kopje;
пики pl, pik (pri kvartah);
сделать в пику nakljub narediti, ponagajati

спис -а ч., kópje -a s.

arbor, prvotno, pozneje skoraj samo pesn. arbōs, -oris, f

1. drevo: oleaster quidam, quae est arbor Aetnae in foro Ci., arbores et vites et ea, quae sunt humiliora Ci., arbores maiores et magis ramosae L.; z eksplikativnim gen.: arbor fici Ci. smokva, palmae Suet. palma, māli Ambr. jablana, Persici Lamp. breskev, abietis arbores L. jelke; pesn.: arbor Iovis O. hrast, Phoebi O. lovorika, Palladis O. oljka, Herculea V. topol; arbor felix Macr. srečno = sadno drevo, arbor infelix Vell., Plin. nesrečno = nerodovitno drevo, tudi vislice (gl. īnfēlīx); kolekt. drevje: ager arbore infecundus S., multa arbor et vitis Cu.

2. met. kar je narejeno iz drevesa
a) sleme, stiskalnik pri tlačilnici: Ca., Plin.
b) arbor māli V., Hier. ali arbor mālus Hyg. ali arbor navis Serv. jambor, jadrnik; isto nav. samo arbor: arbores caedere Lucan., non arbor erat relicta, non gubernator Petr., pendentes arbore nautae Sil., cum curvatur arbor, gubernacula gemunt Plin. iun., arbor aut aliud navis instrumentum Icti.
c) veslo: arbore fluctūs verberat V.
č) ladja: Pelias arbor O. ladja Argo.
d) metalno kopje: ferrata Stat.

3. pren. drevo (bajeslovni morski mnogonožec, ki ima baje noge kakor drevo veje): Plin.

assagai, assegai [ǽsəgai] samostalnik
južnoafriško kopje

bàcalīšte s metališče, prostor, kraj, kjer se meče kopje, disk itd.

boar-spear [bɔ́:spiə] samostalnik
kopje za lov na divje prašiče

chuzo moški spol kopje španskih nočnih čuvajev

caen (ali llueven) chuzos lije kot iz škafa

chuzón moški spol veliko kopje

couch² [kauč]

1. prehodni glagol
položiti; pripraviti kopje za napad; polagati papir v stiskalnico; skriti (in)
izraziti, spisati
medicina odstraniti očesno mreno

2. neprehodni glagol
ležati (v brlogu); prežati v zasedi, čepeti

džìda ž (t. džida) kratko kopje

džȉlīt m (t. džilit, ar.) metalno kopje: bacati -e

džilìtati se -ām se metati kopje

džȉlitimicē prisl. kakor kopje

džìlitnuti se -nēm se vreči kopje

falārica (phalārica) -ae, f (fala)

1. veliko metalno kopje, falarika: Enn. ap. Non., Serv., Aug., contorta phalarica venit V., emissis soliferreis falaricisque L., f. telum maximum et dictum a falis, id est a turribus ligneis Non., f. genus teli missile, quo utuntur ex falis, id est ex locis exstructis, dimicantes P. F.

2. zažigalna puščica, s smolo, tuljem in drugimi vnetljivimi snovmi ovito metalo; na sovražnike so ga prožili z metalnim strojem (catapulta): Lucan., Sil., Gell., Veg., phalarica erat Saguntinis missile telum hastili abiegno … ; ferrum autem tres longum habebat pedes L.

fraxinus -ī, f (sor. s farnus, flagrare)

1. jésen: Enn., Vitr., Plin., fraxinus in silvis pulcherrima, pinus in hortis V., proceras manibus vertere fraxinos H., fraxinus utilis hastis O.; kolekt.: fraxino multa vestiri Plin. iun.

2. jesenova sulica, kopje iz jesenovine: Sil., Stat., ferrata fr. O., Clytii per utrumque … fraxinus acta femur O., Cygnumque petit, nec fraxinus errat O.