Franja

Genusus -ī, m Génuz (zdaj Shkumbin) ilirska reka, ki se južno od Dirahija izliva v Jadransko morje: C., L., LUCAN.

glacial, e, als [glasjal, sjal] adjectif ledeno mrzel; figuré leden, mrzel, hladen

océan masculin Glacial Arctique, Antarctique Severno, Južno Ledeno morje

Hibērēs -um, m (Ἴβηρες) in (nav.) Hibērī -ōrum, m Hibêri,

I. preb. hispanske pokrajine Hiberije ob Hiberu (Ebru), najstarejši hispanski prebivalci: numquam … inpacatos a tergo horrebis Hiberos V., Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan., in universam Hispaniam M. Varro pervenisse Hiberos … tradit Plin., audiam (te) Hiberum (gen. pl.) narrantem loca Cat.; sinekdoha sg. Hibēr -ēris, m Hibêr, pesn. = Hispanec: me peritus discet Hiber Rhodanique potor H., durus Hiber Lucan., omnis Hiber … imminet ali omnis late cedit Hiber Sil. — Od tod

1. subst.
a) Hibēria -ae, f (Ἰβερία) Hibêrija, Hispanija tostran Herkulovih stebrov, pesn. Hispanija sploh: Vell., Fl., Eutr., Iust., quis ferae bellum curet Hiberiae? H.
b) Hibērīna -ae, f Hiberka, Hispanka: Iuv.

2. adj.
a) Hibēriacus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terrae Sil.
b) Hibēricus 3 hiberski, pesn. = hispanski: glans Varr. ap. Gell., funes H. iz bodičevja (= hispanske žukve) spletene, herbae Auct. ap. Q. bodičevje, (hispanske) žukve, mare Col. zahodno morje, ocean, terrae Sid.
c) Hibērus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terra Luc., Sil., gurges V. ali flumen O. ali mare Val. Fl. zahodno morje, ocean, ferrugo V., lorica H. iz hispanskega (tarakonskega) železa, iz rudnikov železa ob Hiberu, piscis H. vretenica, lokarda (iz Nove Kartagine in z vzhodne hispanske obale), pastor triplex (= Gerion na otoku Eriteji pri Gadesu); od tod: boves Hiberi ali vaccae Hiberae (= Geryonis) O., Hiberae domus Val. Fl., nodi Hib. Stat., populi M.; subst. Hibērus -ī, m (sc. fluvius) hispanska reka Hiber (zdaj Ebro): Ca. ap. Non., C., L., Mel., Plin., Lucan., Fl., Prisc.

— II. preb. azijske pokrajine Hiberije (gl. spodaj); pl. v obl. Hibērī: L. epit., Plin., Fl., Aur., Eutr., simul Hiberi magnis copiis Armeniam inrumpunt T.; v obl. Hibērēs: Mel. (z acc. Hibēras); sg. Hibēr, -ēris: Armeniae praetentus Hiber Val. Fl.; dat. Hibērō: cui vadis Hibero … coniunx Val. Fl. Od tod subst. Hibēria -ae, f Hiberija, dežela (azijskih) Hiberov južno od Kavkaza (današnja Gruzija): Hiberia … venenorum ferax H., hastatas effudit Hiberia turmas Val. Fl.

Opomba: Soobl. Ibēr … , Iber … , toda v najboljših rokopisih in napisih se bere le Hiber … , Hiber …

Ïāpyx -pygis, acc. -pyga, m (Ἰᾶπυξ) Jápiks,

1. Kretčan, Dajdalov (ali Likaonov) sin, ki se je z naselbino Kretčanov preselil v južno Italijo: Plin.; heros eponymos dežele, ki se imenuje Ïāpygia -ae, f Japígija = Južna Apulija (tj. Kalabrija do Salentinskega rta (promunturium Sallentinum)) O., Plin., Ap., Serv. (ki piše Iapigia). Ïāpyx kot adj. japiški, japigijski = (južno)apul(ij)ski: Garganus, equus V., campus Sil.; kot subst. = (južni) Apulec: ille (Diomedes) … sub Ïāpyge maxima Dauno moenia condiderat O., Ïāpygis arida Dauni arva (= Apulija) O. Od tod adj. Ïāpygius 3 japiški, japigijski = apulijski ali kalabrijski: Acra Iapygia (gl. acra); kot subst. Ïāpygia -ae, f (gl. zgoraj).

2. ime apulijske reke: Plin., praeterit Ïāpygis arva O.

3. occ. južnoapul(ij)ski veter, z grškega stališča zahodnoseverni zahodnik, ki veje od Brundizija proti Grčiji: Ap., Gell., Veg., undis et Ïāpige ferri V., sic te … ventorum regat pater obstrictis aliis praeter Ïāpyga H.

4. Ïāpyx, Trojanec, sin argejskega kralja Jazosa: V. (prim. Ïāpis).

Imbros (Mel.) in Imbrus (L., Plin.) -ī, f (Ἴμβρος) Ímbros, (zdaj Gökçeada), otok v severnem delu Egejskega morja, južno od Samotrake; od tod adj. Imbrius 3 (Ἴμβριος) imbr(ij)ski: terra O.

Isara -ae, m (ὁ Ἴσαρ, tudi ὁ Ἰσάρος) Ízara, zdaj Isère, pritok reke Rone (Rhodanus), izvira južno od Malega sv. Bernarda, teče mimo Grenobla (Gratianopolis) in se izliva pri Valenciji, 100 km jugozahodno od Lyona: Plancus in Ci. ep., Lucan., Plin., Fl.

Isaurī -ōrum, m (Ἴσαυροι) Izávri, pleme v Mali Aziji okoli mesta Izaver na severnem pobočju zahodnega Tavrosa, južno od Ikonija: L., Mel., Eutr., iter facere per Isauros Ci.; meton. = Izávre, glavno izavrsko mesto. — Od tod adj. Isaurus 3 izavrski: opes O.; pogosteje Isauricus 3 (Ἰσαυρικός): forum Ci. gens Plin.; kot vzdevek P. Servilija Vacije, ki je l. 75 podjarmil Izavre: L. epit., Fl.; subst. Isauria -ae, f (Ἰσαυρία) Izávrija, malo znana, v gorovju skrita pokrajina Male Azije, ki je mejila na severu s Frigijo, na jugu s Kilikijo, na vzhodu z Likonijo in na zahodu s Piridijo: Amm.

júžen southern; southerly; south

najjužnejši southernmost
Južna Amerika South America
júžni Slovani South Slavs pl
v júžni Angliji in the south of England
júžno od Slovenije (to the) south of Slovenia
júžno sadje fruits pl from the south, tropical fruits pl
júžni križ astronomija the Southern Cross
júžna obala south coast
júžna lega southern exposure, southern aspect
júžna smer southerly direction, southing
júžno vreme thaw, thawing weather
júžno (vreme) je it is thawing, the snow is melting
júžna zemeljska polobla southern hemisphere
júžna zemljepisna širina southern latitude

júžen du sud, du midi, méridional, austral

v južni smeri vers le sud
južno od au sud de
Južna Amerika l'Amérique ženski spol du Sud
južna Francija le midi de la France, le Midi, la France méridionale
južna polobla hémisphère moški spol austral
južno sadje fruits moški spol množine des pays chauds, agrumes moški spol množine
južni Slovani Slaves moški spol množine du sud
južni tečaj pôle moški spol sud (ali austral, antarctique)
južni veter vent moški spol du sud (ali du midi), autan moški spol
južno vreme dégel moški spol

júžen (-žna -o) adj.

1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
južna Evropa Europa del sud, meridionale
geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
alp. južna stena parete sud
meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
južno sadje frutti meridionali, tropicali

2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
južno vreme tempo sciroccale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. južna točka nadir
geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
astr. Južni križ Croce del Sud
fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
južni sneg neve umida
geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
Južna Afrika Sudafrica
Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
Južna Evropa Europa Meridionale
Južna Koreja Corea del Sud
Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo

júžen del sur; meridional

v južni smeri hacia el sur
južno od al sur de
južna polobla hemisferio m austral
južni tečaj polo m Sur; polo m austral
južni polarni krog círculo m (polar) antártico
južna širina latitud f sur
Južna Amerika América f del Sur; Sudamérica f
južna Francija (la) Francia meridional
južna obala costa f (del) sur
južne države Estados m pl del sur
južni veter viento m sur
južno sadje frutas f pl meridionales (ali del Sur ali tropicales)
Južno Ledeno morje Océano m Glacial Antártico
južni Slovani eslavos m pl del Sur
južno vreme (je) (hay) deshielo (m)

kolos samostalnik
1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszusOgromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.

2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszusAmerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.

3. (velik kip) ▸ kolosszusJužno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.

4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.

5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás.

Lānuvium -iī, n Lanúvij, mesto v Laciju, južno od Albanskega jezera s slovečim svetiščem Junone Sospite: Ci. , L., O., Sil., Suet. — Soobl. Lānivium -iī, n Lanívij: Plin. — Od tod adj. Lānuvīnus 3 lanúvijski, iz Lanúvija, pri Lanúviju: populus Ca. fr., ager Ci., L., H., magistratus, municipes L., municipium Aur.; subst.
a) Lānuvīnus -ī, m Lanuvín, Lanúvijec: Cat.; pogosteje pl. Lānuvīnī -ōrum, m Lanuvíni, Lanúvijci, preb. Lanuvija: Ci., L.
b) Lānuvīnum -ī, n podeželsko posestvo pri Lanúviju, Lanuvín: Ci. ep.

ledén ice; icy

ledén, ledeno mrzel ice-cold
ledéna doba ice age, glacial period
ledéna kocka (za pijače) ice cube
ledéna gora iceberg
ledéna kava iced coffee
ledéna odeja ice cap, ice sheet
ledéni pas frigid zone
ledén obkladek medicina ice pack
ledén greben ice ridge
ledéna poljana ice field
ledéna plošča ice floe
Severno Ledeno morje the Arctic (Ocean)
Južno Ledeno morje the Antarctic (Ocean)
ledéno morje polar sea
ledéni možje (svetniki) the feasts of Sts. Pancras, Servatius and Boniface, the 12th, 13th and 14th of May, the last cold spring days
ledéne rože (na oknu) figures made by freezing moisture on a windowpane, frostwork; ice-ferns pl, the tracery on a frosted window
ledéna sveča icicle
ledéna stena ice-slope
ledéna voda iced water, ZDA ice water
ledéna vrečica medicina ice bag

Leucopetra -ae, f (Λευκοπέτρα „Bela peč“) Levkopétra, rt v Brutiju južno od Regija (zdaj Capo dell' Armi): Ci.

Lycastus (Lycastos) -ī, m (Λύκαστος) Likást

1. manjše mesto južno od Knososa (zdaj Kanli Kastelli): Plin., Mel.

2. reka in mesto na južni obali Ponta (zdaj domnevno Mert-Irmák): Plin., Mel.

mar moški spol geografija morje

Mar Adriático Jadransko morje
Mar Antártico Južno ledeno morje
Mar ’Artico Severno ledeno m.
Mar Atlántico Atlantsko m.
Mar Báltico Baltsko m.
Mar Caspio Kaspijsko m.
Mar Glacial Ledeno m.
Mar Mediterráneo Sredozemsko m.
Mar Negro Črno m.
Mar del Norte Severno m.
Mar Rojo Rdeče morje

mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)

1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.

Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.

melona samostalnik
1. (plod) ▸ sárgadinnyeZrela melona mora imeti čvrsto lupino in mehak pecelj, ki hitro odpade. ▸ Az érett sárgadinnyének feszes a héja, és puha, könnyen leváló szára van.Povezane iztočnice: medena melona

2. Cucumis melo (rastlina) ▸ sárgadinnyeLetos smo lubenice in melone na prosto sadili nekoliko kasneje. ▸ Idén a görög- és a sárgadinnyét valamivel később ültettük ki a szabadba.
Povezane iztočnice: medena melona

3. ponavadi v množini, neformalno, lahko izraža negativen odnos (ženske prsi) ▸ dinnye, bögy, didkóMedtem ko se sama nedolžno igra z naramnicami svojega črnega modrčka, oči kar same zdrsnejo južno in se ustavijo na njenih ogromnih melonah. ▸ Miközben a nő ártatlanul játszadozik fekete melltartójának vállpántjával, a tekintete lefelé vándorol, és megállapodik hatalmas dinnyéin.

Memphis -idis, acc. -phin in -phim, voc. -phĭ, abl. -phī, f (Μέμφις) Mémfis (Mémfida) (zdaj Menf) staro mesto v srednjem Egiptu, 20 km južno od Kaira, sloveče po piramidah in po Apisovem kultu: L., O., H., T., Mart., Plin., Mel., Cu., Lucan., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., Macr., Amm., M.; adj. Memphītēs -ae, m (Μεμφίτης) mémfiški (mémfidski): bos (= Apis) Tib., nomos Plin. Memphītis -idis, f mémfiška (mémfidska), pesn. = egiptovska: Sil., vacca (= Io) O., cymba Lucan., tellus Mart., terra Iuv. Memphīticus 3 (Μεμφιτικός) mémfiški (mémfidski), pesn. = egíptovski, egipčánski: sacra, templa O., ensis Lucan., arcana Ap., templa, navita, fututor, tellus Mart., Pharos Aus., regina, mensis M., vates Hier.