Franja

wreckage [rékidž] samostalnik
razbitine (ostanki) ladje; brodolom (tudi figurativno)
razvaline, ruševine
figurativno propad, uničenje; propadle eksistence, izvržek (družbe), sodrga

zurrapa ženski spol slabo blago, izvržek

zurrapas pl droži, usedline

брак m

1. zakon;
б. по расчёту razumska, preračunana ženitev;

2. škart, izločeno, izvrženo blago, prebirek, izvržek, izmeček

брак -у ч., pománjkanje -a s., primanjkljáj -a m., izvŕžek -žka m.

изверг m izvržek, izmeček; okrutnež, mučitelj

alcyōn (halcyōn) -onis, acc. pl. -onas, f (ἀλκυών, at. ἁλκυών) zimorodek, vodomec: Pac. ap. Varr., Pr., Plin., P. F.; ki se nanaša na Alkiono (gl. Alcyon ē) in Ceika: dilectae Thetidi alcyones V., alcyones solae, memores Ceycis amati O. Od tod adj. alcyonēus 3 (ἀλκυόνειος) ali alcyonius 3 (ἀλκυόνιος) zimorodkovski, vodomski: dies alcyonei Col. ali dies alcyonii Varr., tudi dies alcyonides (ἀλκυονίδες ἡμέραι) Plin. = alcēdōnia -ōrum, n (gl. alcēdō) zimorodkovski dnevi = doba morske tišine, ko zimorodek baje vali, alcyonēum (halcyonēum) medicamen vodomsko zdravilo = „morska pena“, baje dobro zdravilo zoper pege na obrazu; imeli so jo za izvržek zimorodkovih gnezd: medicamina e volucrum nido, ore fugant maculas, halcyonea vocant O.; enako tudi subst. alcyonēum -ēi, n: Plin. in alcyonium (halcyonium) -iī, n: Cels.

dead¹ [ded] pridevnik
mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
dead end slepa ulica; figurativno zagata
dead and gone že davno mrtev
dead colour osnovna barva
dead failure popoln polom
dead forms same formalnosti
to flog a dead horse zaman si prizadevati
ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
a dead frost popoln polom
vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
a dead halt nenadna ustavitev
dead heat tekma brez zmagovalca
dead hand neprodajen
dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
dead march žalna koračnica
pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
dead office pogrebni obredi, zadušnica
perfectly dead neznosen
dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
dead secret največja skrivnost
dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
dead set oster napad
waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
dead wall stena brez vrat in oken
dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
dead wind nasprotni veter
dead wood posušen les; izvržek, izbirek
dead silence popolna, mrtva tišina

defective¹ [diféktiv] pridevnik (defectively prislov)
pomanjkljiv, nepopoln, krnjav, okrnjen, popačen, okvarjen, hibav; napačen, pogrešen

to be defective in pogrešati kaj
defective work izvržek, škart

faex, faecis, f

1. vinska usedlina, vinska gošča, vinske droži, vinsko drožje: Lucr., Col., Plin., Pers., Mart. idr. diffugiunt cadis cum faece siccatis amici H. peruncti faecibus ora H. namazani z drožmi, corna condita in liquida faece O. v kisu.

2. meton. sreš (srež), vinski kamen (ki se žge iz vinske usedline): ego faecem primus et allec miscui H. (prim. faecula).

3. metaf. usedlina -, gošča netekočih stvari: Plin. liquidum aethera nec quicquam terrenae faecis habentem O., dies sine faece Mart. jasen, brez oblakov, f. locelli Mart. dno denarne skrinjice; v zaničlj. pomenu (o vsem slabem, podlem): sordes urbis et faex Ci. ep. izvržek, izmeček, opifices et tabernarios atque illam omnem faecem civitatum concitare Ci. drhal, sodrga, f. populi, plebis Ci., de faece haurire Ci. od slabih govornikov, res ad summam faecem (sc. plebis) redit Lucr. f Laletana Mart. slabo vino.

lie [li] féminin gošča, drožje, kalež

lie de vin vinsko drožje
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih trpljenja do dna
couleur féminin lie de vin barva vinskih drožij
lie du genre humain, du peuple izvržek človeštva, sodrga

marchandise [-šɑ̃diz] féminin trgovsko blago, roba

marchandise de premier choix prvovrstno blago
marchandises pluriel de contrebande tihotapsko blago
marchandises disponibles, sur place razpoložljivo blago
marchandise (de qualité) moyenne povprečno blago
marchandise de rebut izvržek
marchandise d'usage journalier blago za vsakdanjo rabo
marchandises en grande, en petite vitesse brzovozno, vozno blago
accaparement masculin de marchandises kopičenje blaga
circulation féminin, trafic masculin des marchandises blagovni promet
dépôt masculin, entrepôt masculin de marchandises skladišče blaga
échange masculin des marchandises izmenjava blaga
fourniture féminin de marchandises dobava blaga
gare féminin de marchandises tovorna postaja
train masculin de marchandises tovorni vlak
étaler, vanter sa marchandise ponujati, hvaliti, figuré ne skrivati svojega blaga
ne pas farder sa marchandise pokazati stvari kakršne so
faire valoir sa marchandise (figuré) pokazati stvari v lepi luči
tromper sur la marchandise prodajati nepristno blago, figuré dati drugo stvar, kot smo pa obljubili

panier [panje] masculin jerbas, košara, košarica, koš; koš (pri košarki)

panier à linge, aux ordures, à ouvrage, à pain, à provisions košara za perilo, koš za odpadke, košarica za šivanje, za kruh, jerbas (košara) za živila (jestvine)
panier de bonde vrša, sak (za ribe)
panier percé (figuré) zapravljivec
panier repas kosilo v košarici (za potnike)
panier à salade priprava za odcejanje solate; populaire marica, policijski avto
la balle au panier (sport) košarka
fond masculin du panier izvržek
le dessus du panier (kar je) najboljše
sot comme un panier neumen ko noč
faire danser l'anse du panier goljufati, prisvojiti si denar pri nakupovanju (o služkinjah)
jeter au panier vreči v koš
mettre dans le même panier metati vse v isti koš, z vsem enako ravnati
mettre tous ses œufs dans le même panier vložiti vse svoje premoženje v eno podjetje (in s tem tvegati, da izgubimo vse)
réussir un panier doseči koš (pri košarki)

pièce [pjɛs] féminin kos, košček; drobec; sestavni del; zaplata; kovanec, novec; soba; napitnina; militaire top, kanon; (šahovska) figura; gledališka igra; listina

à la pièce po kosu; akordno
pièce à pièce kos za kosom
pièce anatomique (anatomie) preparat
pièce de blé njiva žita
pièce de, à conviction (juridique) dokaz(ilo)
pièce d'eau ribnik
pièce d'échecs šahovska figura
pièce d'identité osebni izkaz
pièce jointe priloga (pismu)
pièce justificative dokaz(ilo)
pièce de légitimation legitimacija
pièce manquée (technique) izvržek
pièce de monnaie, d'or kovanec, zlatnik
pièce de musique skladba
pièce officielle uradna listina
pièce d'un procès (pravdni) akti
pièce de rechange (technique) nadomestni del
pièce de séjour dnevna soba
pièces de service stranski prostori
pièce de théâtre gledališka igra (en 3 actes v 3 dejanjih)
pièce à tir rapide brzostrelni top
appartement masculin de trois pièces trisobno stanovanje
armé de toutes pièces (figuré, familier) na vse pripravljen
fait de pièces et de morceaux skrpan (iz zaplat)
maillot masculin une pièce enodelni kopalni kostim
ouvrier masculin aux pièces kosovni, akordni delavec
petite pièce (théâtre) enodejanka
tout d'une pièce iz enega kosa; brez prekinitve
de toutes pièces popolnoma
acheter un deux pièces kupiti dvosobno stanovanje
être aux pièces delati na akord; figuré muditi se (komu)
être tout d'une pièce (figuré) biti nepopustljiv
c'est la meilleure pièce de son sac to je njegov najboljši (so)delavec
être inventé de toutes pièces biti popolnoma izmišljen
donner la pièce à quelqu'un dati napitnino
faire pièce à quelqu'un zagosti jo komu; upirati se komu
mettre en pièces razbiti, na kose razdrobiti
rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti komu milo za drago
tailler en pièces (militaire) uničiti, potolči
travailler à la pièce delati po kosu, akordno

ragtag [rǽgtæg] samostalnik
pogovorno raztrganci, izmečki človeške družbe, sodrga; plebejec

ragtag and bobtail domačno & figurativno izmeček, izvržek (družbe), sodrga; izbirek, škart, izvrženo ali izločeno blago

rejection [ridžékšən] samostalnik
zavrnitev, odklonitev, odbitje
medicina povračanje, bljuvanje, izmetavanje

rejections množina izmeček, izvržek, škart; množina iztrebki, blato

scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)

1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.

2. meton.
a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART.

scratta (scratia, scrattia, scrapta) -ae, f (= „izmet, izmeček, izvržek“, indoev. kor. *sqerēp-, razširjen iz kor. *sqer- (gl. caro) (iz)ločiti; prim. lit. (pl.) skrepliaī = let. krēpas izmet, sor. je morda tudi gr. χρέμπτεσϑαι hrkati, hrakati) kurba, blódnica, hotnica, vlačuga: PL. AP. VARR., PL. AP. GELL., PL. AP. NON., TIT. AP. FEST., VARR., P. F.

κάθαρμα, ατος, τό (καθαίρω) 1. očiščevalna (spravna) daritev. 2. smeti, nesnaga; pren. izvržek, zanikarnež, malopridnež.

περι-κάθαρμα, ατος, τό izvržek, smet NT.

περί-ψημα, ατος, τό nesnaga, izmeček, izvržek NT.