Franja

apéritif, ive [aperitif, iv] adjectif vzbujajoč tek; masculin aperitiv

offrir, prendre l'apéritif, (populaire) l'apéro ponuditi, izpiti aperitiv
payer l'apéritif à un ami plačati prijatelju za aperitiv

apurar (o)čistiti; izčrpati, porabiti; pretehtati, natančno preiskati; dokončati; nadlegovati; ameriška španščina (pri)siliti, priganjati

apurar responsabilidades krivce na odgovornost poklicati
apurarse mučiti se, pogum izgubiti, žalostiti se; Am pohiteti
apurarse por poco takoj pogum izgubiti
¡no se apure! le nič strahu!
apurar la copa del dolor hasta las heces izpiti čašo trpljenja do dna

avaler [avale] verbe transitif pogoltniti, požreti (tudi figuré); doli spustiti; figuré naivno verjeti

avaler des couleuvres (figuré) požreti žaljivke
avaler d'un seul coup, d'un trait na dušek izpiti
avaler des kilomètres (familier, figuré) požirati kilometre
avaler sa langue molčati, biti nem ko riba; močno zehati
avaler des livres, des romans (figuré) požirati knjige, romane
avaler les mots besede požirati
avaler une pilule grenko pilulo pogoltniti
j'ai avalé de travers zaletelo se mi je
il a l'air d'avoir avalé son parapluie zelo je lesen (figuré)
on peut lui faire avaler n'importe quoi njemu lahko vse natvezite, on bo vse verjel

avere^*

A) v. tr. (pres. hō)

1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem

2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati

3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje

9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

B) m

1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

bétva | bétev (-tve) f

1. piccolezza, briciola, inezia; goccio, pugno:
izpiti betvo bere un goccio
vzeti betvo moke prendere un pugno di farina

2. bot. stelo

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.

boire*¹ [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)

se boire biti piten, dati se piti
air masculin, chanson féminin à boire napitnica
boire à quelqu'un napiti komu
boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
boire à petits coups srebati
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
boire l'obstacle igraje premagati oviro
je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
boire des yeux z očmi požirati
ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
boire tout son soûl piti, kolikor le moremo

bol [bɔl] masculin

1. skodela, latvica

2. populaire sreča

3. majhna pilula; goltljaj

bol alimentaire količina prežvečene hrane v ustih, goltljaj
(populaire) il a eu du bol imel je srečo
ne te casse pas le bol! ne jemlji si tega k srcu!
prendre un bol de café izpiti skodelo kave
prendre un bol d'air zajeti svež zrak, iti na svež zrak

bouillon [bujɔ̃] masculin (zračni) mehurček (pri vrenju kake tekočine); mesna juha; cenena restavracija; pluriel neprodani izvodi (publikacije, časopisov)

bouillon gras, de poulet mastna juha, kurja juha
bouillon de viande, de légumes, de tortue mesna, zelenjavna, želvina juha
bouillon d'onze heures zastrupljena pijača ali jed
bouillon de culture tekočina za kulturo mikrobov; ugodna sredina (miljé)
boire, prendre un bouillon izpiti skodelo juhe
boire un bouillon piti vodo (pri plavanju), figuré, familier izgubiti pri špekuliranju
bouillir à gros bouillons močnó vreti
retirer au premier bouillon odmakniti takoj pri zavretju
vomir le sang à gros bouillons močnó bljuvati kri

butéljka bottle

butéljka vina a bottle of wine
odpreti in izpiti butéljko vina to crack (ali to open) a bottle

café moški spol kava; kavovec; kavarna

café cantante koncertna kavarna, varieté
café crudo surova kava
café helado ledena kava
café con leche mlečna kava
café solo, café negro črna kava
café tostado pražena kava
extracto de café kavin ekstrakt
pastillas de café, caramelos de café kavni bonboni
plantaciones de café kavne plantaže
tomar una taza de café izpiti skodelico kave

calice [kalis] masculin čaša, kelih; figuré kelih trpljenja

boire le calice jusqu'à la lie izpiti čašo trpljenja do dna; pogumno prenašati vse tegobe

calice m

1. kupa:
a calice v obliki kupe, zvonast, čašast

2. knjižno kozarec, čaša:
levare i calici nazdraviti
bere il calice fino alla feccia pren. izpiti čašo do dna

3. relig. kelih

4. bot. cvetna čaša

5. anat.
calice renale ledvična čašica

casque [kask] masculin čelada, šlem; naglavne radijske slušalke; aéronautique havba; aparat za sušenje las

casque militaire, d'acier (de tranchée) vojaška, jeklena čelada
casque amortisseur, de motocycliste čelada za motocikliste
casque colonial tropska čelada
casque léger čelada iz plastične mase
casque à mèche (humour) nočna (koničasta) čepica
casque de pompier, de scaphandrier gasilska, potapljaška čelada
casque téléphonique, d'écoute, à écouteurs naglavne telefonske slušalke
avoir le casque (familier) imeti težko glavo (po pijači)
s'en donner dans le casque (populaire) izpiti kozarček žganja
il manque un clou à son casque (familier, figuré) manjka mu eno kolesce
elle est restée une heure sous le casque eno uro je sedela pod havbo (pri frizerju)

cerveza ženski spol pivo

cerveza blanca (de Berlín) svetlo pivo
cerveza en botellas, cerveza embotellada pivo v steklenicah
cerveza de cebada ječmenovo pivo
cerveza clara, cerveza dorada, cerveza pálida, cerveza blanca svetlo pivo
cerveza doble, cerveza de marzo marčno pivo
cerveza espumosa peneče se pivo
cerveza floja redko pivo
cerveza fuerte močno pivo
cerveza negra, cerveza o(b)scura temno pivo
cerveza (de) Pilsen plzensko pivo, svetlo pivo
cerveza reciente mlado pivo
cerveza reposada, cerveza añeja uležano pivo, ležak
cerveza en toneles, cerveza del tonel pivo iz sodčka
un doble de cerveza čaša piva; (1/3 l)
un jarro, un vaso, un bock de cerveza vrček, čaša piva
tomar un vaso de cerveza izpiti čašo piva
heces de cerveza olove droži

coleto moški spol (usnjen) ovratnik ali jopič

decir para su coleto zase reči; pri sebi misliti
echarse al coleto pogoltniti, izpiti

copa ženski spol kupa; pokal; kelih; čaša, kozarec; štula pri klobukih; drevesna krona; srčna karta

copa plegable papirnati kozarec
apurar la copa de la amargura (hasta las heces) izpiti čašo trpljenja (do dna)
copas pl srce, srčna barva (pri kartah)
as de copas srčni as
echar unas copas nekaj kozarčkov ga zvrniti
irse de copas vetrove spuščati
echar por copas (Meh) pretiravati, širokoustiti se, lagati

cortadillo moški spol valjasta vinska posoda

echar cortadillos kozarec za kozarcem izpiti; voj nasekano železo (za karteče)

coupe¹ [kup] féminin pokal, kupa; sport tekmovanje za pokal

coupe à champagne, à fruits kupa za šampanjec, za sadje
coupe challenge (sport) prehodni pokal
la coupe Davis Davisov pokal (tenis)
remise féminin de la coupe au gagnant (sport) izročitev pokala zmagovalcu
boire la coupe jusqu'à la lie (figuré) izpiti kelih do dna
il y a loin de la coupe aux lèvres (figuré) od želje do uresničenja je dolga pot

crack³ [kræk]

1. prehodni glagol
razcepiti, skrhati, treti, razbiti, razdreti, uničiti

2. neprehodni glagol
počiti, razpočiti se; mutirati; razcepiti, skrhati se
sleng popustiti, kloniti

a hard nut to crack trd oreh
sleng to crack a book lotiti se branja ali študija
sleng to crack a smile nasmehniti se
to crack a bottle izpiti steklenico
sleng to crack a crib vlomiti v hišo
to crack jokes zbijati šale
vulgarno to crack wind prdniti
to crack one's fingers s prsti tleskati