Franja

rē-iciō -ere -iēcī -iectum (re in iaciō) nazaj vreči (metati), nazaj da(ja)ti, nazaj prinesti (prinašati): Ter., O. idr., telum in hostes C., hos reicit ictus, hos cavet Stat. zdaj sune nazaj, zdaj pričaka (odbija) udarce, versi Latini reiciunt parmas V. ali reicere scutum Galba ap. Ci. ep. na hrbet (za obrambo), vestem ab ore reicere Cu., manūs post terga Plin.; poseb. o obleki vreči nazaj, privihati, privihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati), zavihniti: paenulam Ci., Ph., sagulum Suet., togam in humerum Q., vestem Cat., amictum Pr., tunicam Luc. ap. Varr., ut ianua in publicum reiceretur Plin. da bi se odpirala navzven, fatigata membra reiecit Cu. je zavalil (položil) vznak, je zleknil; tako tudi refl. reicere se in (redko) med. reici vznak se zgruditi, nazaj se z(a)valiti: reicere se in alicuius gremium Lucr., se in aliquem Ter. komu v naročje, se in grabatum Petr., in cubile reici Petr.

2. proč vreči (metati), zagnati (zaganjati), odvreči, odmetati (odmetavati, odmetovati), pahniti (pehati) (proč) od sebe, odriniti (odrivati), otresti (otresati), (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bljuvati: pila C., colubras ab ore O., (sc. candelabrum) involucris reiectis constituerunt Ci., reicere sagulum Ci., vestem de corpore O., vestem e humeris O., V., togam ab humero L., plagas Vitr., sanguinem ore Plin., vinum Suet.

3. nazaj (po)gnati, odgnati (odganjati), (za)poditi, odpoditi, (za)dreviti, odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), nazaj zanesti (zanašati): a flumine reice (dvozložno) capellas V., boves in bubile reicere Pl., in oppidum reiecti sunt C., (sc. Tusci) bis reiecti armis V., reicere equitatum C., reiectae Hannibalis minae H., vox reiecta sonorem reddit Lucr., imago reiecta Lucr. odbita = odražana, odsevajoča; o ladjah ali osebah na njih: L., Vell. idr., naves tempestate reiectae C., reici austro Ci.; pesn.: oculos Rutulorum reicit arvis V. odvrne od … ; od tod: reiecti longe a ceteris C. ločeni.

4. metaf.
a) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametovati, zametavati), odbi(ja)ti, ne spreje(ma)ti, ne marati, ne hoteti: Plin., Plin. iun., omnem disputationem reicere Ci., iudex reiecit dona nocentium H., refutetur ac reiciatur Philocteteus clamor Ci., (sc. Antonius) diadema imponebat, (sc. Caesar) cum plausu populi reiciebat Ci., omnia senatus reiciebat Ci., reicere condiciones Auct. b. Alx.; poseb. o ljubečih in zaljubljencih: forsitan nos reiciat Ter., fueram non reiectura petentem (snubača) O., reiectae patet ianua Lydiae (dat.) H.; occ. kot jur. t.t. (izžrebane sodnike) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči, ne spreje(ma)ti: ex CXXV iudicibus LXXV reus reiecit Ci., recuperatores reicere Ci.; kot gospodarski t.t. izvreči, izločiti: oves Varr.
b) zavrniti (zavračati) koga = napotiti, pregnati, izključiti koga in mu odkazati kje kak prostor, odkazati komu kje mesto: accensos in supremam aciem reicere L., in hunc gregem Sullam reicietis? Ci., mater reiecta (na to mesto zavrnjena) amicam filii sequitur Ci., aliquem ad ipsam epistulam reicere Ci.; poseb. kot držpr. t.t. kaj preda(ja)ti, izročiti (izročati) v presojo, izvedbo komu, napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati) koga na koga, prenesti (prenašati) kaj na koga, odkazati komu kaj: totam rem ad Pompeium reicere C., nihil huc reicias Ci., id ad senatum reicitur (o tribunih) L., a se rem ad populum (sc. a senatu) L., rem ad pontifices Verr., legatos ad populum (o senatu) L.; abs.: tribuni appellati ad senatum reiecerunt L.; occ.: si huc te reicis Balbus ap. Ci. ep. če se zavzemaš za to (za te stvari).
c) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): haec omnia in aliud tempus reicere Ci., totam rem in mensem Ianuarium Ci., repente abs te in mensem Quintilem reiecti sumus Ci. Od tod adj. pt. fut. pass. rēiciendus 3 in pt. pf. rēiectus 3 zavrgljiv = ki se (lahko) zavrže: reiciendae res in subst. reicienda -ōrum, n ali reiecta -ōrum, n = rēiectanea: Ci.

Opomba: Pisali so tudi rēicio, izgovarjali pa rejicio; pri pesnikih včasih dvozložno: re͡icis Pl., Stat., re͡ice V.

relegieren relegirati, izključiti

renvoyer* [rɑ̃vwaje] verbe transitif nazaj, domov poslati, odposlati; odbiti, vreči nazaj (la balle žogo); odsloviti, odpustiti; prepustiti; napotiti (à k); odgoditi, (časovno) odložiti; odstaviti (uradnika); izključiti (iz šole); izpustiti na svobodo (jetnika); verbe intransitif nagniti se na stran, na bok (ladja)

se renvoyer obmetavati se
se renvoyer la baile (figuré) zvračati napako, obveznost, delo eden na drugega
renvoyer de Caïphe à Pilate pošiljati od Poncija do Pilata
renvoyer aux calendes grecques brezkončno odlagati, odložiti, odgoditi na sv. Nikoli
renvoyer l'affaire à huitaine odložiti zadevo za en teden
renvoyer le débat sine die odgoditi debato za nedoločen čas
renvoyer cœur še enkrat igrati srce (pri kartanju)
renvoyer quelqu'un de sa demande (juridique) odbiti komu prošnjo
renvoyer un domestique, un ministre odpustiti služabnika, ministra
renvoyer quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
renvoyer ses créanciers, un importun odkrižati se, znebiti se svojih upnikov, nadležneža, nadležnega gosta
renvoyer les parties à se pour voir (juridique) izjaviti se za nepristojnega
renvoyer le son odbiti zvok
se renvoyer des reproches, des injures obmetavati se z očitki, psovkami, žaljivkami

rule out prehodni glagol
izločiti, oddvojiti, prečrtati, izključiti

to rule out of order ne upoštevati nečesa, ker ne spada k stvari
to rule out the possibility izključiti možnost, ne računati z možnostjo

seclude [siklú:d] prehodni glagol
ločiti, osamiti, izključiti; oddaljiti, odstraniti

to seclude o.s. from the world umakniti se v samoto, živeti v osamljenosti

sē-dūcō -ere -dūxī -ductum (sē[d] in dūcere)

1. vstran (na stran) (od)vesti, (od)peljati (na skriven pogovor): PL., TER., PETR. idr., singulos separatim L., me rursus seducit CI. EP., hunc timuit blandaque manu seduxit O., seductus in secretum a liberto suo PH.; poseb. (odpeljati koga vstran in ga s pogovorom zadrževati ter s tem) odtegniti (odtegovati, odtezati) (pogubi), rešiti (reševati), (za)varovati koga pred pogubo, ote(ma)ti koga (pogube): quod te a debita tibi poste seduxit CI., quod a te seductus est tuoque beneficio adhuc vivit CI. EP.; pesn. (o neosebnih subj.): vina paulum seducta O. na stran postavljena, seducto stipite O. če porineš (potisneš) poleno na stran (po nekaterih izdajah diducto), vacuos seducere ocellos PR. vstran obrniti, usmeriti drugam.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati): immensos recessus LUCAN., seducit terras ... unda duas O., seducunt castra volatu O. leteč se ločijo v dva tabora (v dve vojski), plura locuturi subito seducimur imbre O., comitum seductus ab agmine fido O., cum mors animā seduxerit artus O.
b) (duševno) ločiti, izključiti (izključevati), odtegniti (odtegovati, odtezati), oddaljiti (oddaljevati): quod semper ab immortalitate seducitur CU., non potes ... muliebre nomen praetendere, ex quo te virtutes tuae seduxerunt SEN. PH.
c) spraviti (spravljati) na stran, pridobi(va)ti si: dum (sc. avaritia) seducere aliquid cupit atque in suum vertere SEN. PH.
d) zavesti (zavajati), zapeljati (zapeljevati), speljati (speljevati), zvoditi (zvajati): ICTI., ECCL. – Od tod adj. pt. pf. sēductus 3

1. na stran (od)peljan: paulum seductior audi PERS. stopi malo na stran in poslušaj.

2. metaf.
a) ločen, daljen, oddaljen, odtegnjen, odmaknjen, umaknjen: recessus gurgitis O., seductas aethere longe despectat terras O., mons erat audaci seductus in aethera dorso STAT. visoko kvišku kipeča, consilia ... in privato seductaque a plurimum conscientia habuere L. odtegnjene sovednosti, animi habent proprium quiddam et a corporibus seductum SEN. PH.
b) umaknjen, osamljen, samoten, sam, osamel: seductum vitae genus SEN. PH., quorum maxime in seducto actiones sunt SEN. PH. na samem, effecitque ut illis ... non minus hos seductos et quasi rusticos verear PLIN. IUN.

sē-gregō -āre -āvī -ātum (sē = sēd in grex)

1. ločiti od črede: oves segregatas ostendi procul PH.

2. klas. le metaf. sploh ločiti (ločevati), izločiti (izločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), razdvojiti (razdvajati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), izključiti (izključevati): KOM., PETR. idr., captivis productis et segregatis L., ut pugnam eorum segregaret L. da bi ločil boj z njimi v (tri) posamezne boje, da bi razbil boj na tri posamezne spopade, sermonem segrego PL. prekinem govor, umolknem, molčim, segregare manu liberos a se CI., aliquem a numero civium CI., ex hostium ... cumulis corpora suorum L., virtutem a summo bono CI., aliquem ab interioribus consiliis N.; v tmezi: seiungi seque gregari LUCR. – Od tod pt. pf. sēgregātus 3 ločen od česa, oropan česa, brez česa: comitatu pulcherrimo CI.

sē-moveō -ēre -mōvī -mōtum (se in movēre)

1. odstraniti (odstranjevati), ločiti (ločevati): vos semotae; nos soli TER., qui ... voce praeconis a liberis semovebantur CI.

2. metaf. izključiti (izključevati), izločiti (izločati, izločevati): verba, voluptatem, omnes sententias eorum a philosophia CI., Strato ab ea disciplina omnino semovendus est CI., Stratona sploh ne gre prištevati tej šoli. Od tod adj. pt. pf. sēmōtus 3

1. oddaljen, odmaknjen, odročen: semoto a militibus loco C., quae terris semota videt H., semotae partes urbis AUCT. B. ALX., longe semota tuemur LUCR.; pren.: semoti prius tarda necessitas leti H.

2. metaf.
a) prost, brez česa: curā semotus metuque LUCR., semotus a curis LUCR.
b) različen, drugačen, neenak: divum natura semota a nostris rebus LUCR., nihil a sapientis ratione semotius LACT.
c) na oddaljenem (samotnem) kraju se vršeč = tajen: arcana semotae dictionis T. – Adv. sēmōtē = sēmōtim ločeno, posamič, vsak zase, vsaksebi, posebej: MARC.

shut off prehodni glagol
zapreti, odklopiti dovod (vode, plina itd.), izključiti; ločiti; zakrivati pogled (vidik)
neprehodni glagol
pogovorno odložiti telefonsko slušalko

the engine-driver shut off steam strojevodja je odklopil dovod pare
to shut s.o. off pretrgati, prekiniti (telefonski) pogovor s kom; izključiti, ločiti (from od)
I have shut myself off from my friends ločil (razstal) sem se od svojih prijateljev

shut out prehodni glagol
izključiti (from iz, od)
izpreti; zapreti vrata pred kom, ne dovoliti vstopa; preprečiti (priložnost itd.)

to be shut out of one's house ne moči iti v svojo hišo
to shut s.o. out from hope vzeti komu upanje

sospēndere^* v. tr. (pres. sospēndo)

1. obesiti, obešati

2. pren. prekiniti, prekinjati:
sospendere i pagamenti prekiniti izplačilo
la seduta è sospesa seja je prekinjena

3. pren. suspendirati, začasno odstaviti z mesta, izključiti (iz šole):
sospendere un alunno izključiti učenca
sospendere a divinis relig. prepovedati opravljanje božje službe, kaznovati s suspenzom

spēgnere^*

A) v. tr. (pres. spēngo)

1. gasiti; pogasiti, ugašati:
spegnere la calce gasiti apno
spegnere un incendio pogasiti požar

2. elektr. ugasniti, izključiti, izklopiti (luč, televizor)

3. izplačati:
spegnere un debito plačati dolg

4. brisati; udušiti; pomiriti, potešiti:
spegnere i rumori udušiti hrup
spegnere la sete potešiti žejo

5. knjižno ubiti

B) ➞ spēgnersi v. rifl. (pres. mi spēngo)

1. ugasiti se, ugašati se; ugasniti

2. umreti, umirati

sub-moveō (sum-moveō) -ēre -mōvī -mōtum (sub in movēre)

1. odpraviti (odpravljati), odgnati (odganjati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): Aur., submovere inertes strictis gladiis L., instantes O., alios longe submotos arcet harena V., nec tyrannicidae (sc. imago) ullo alio casu summoveri (sc. potest) Q., gemitus suspirio tectus animam paene submovit Petr. me je skoraj zadušilo; med.: submotis nubibus V. ko se megle dvignejo, iz megel, ki so se dvignile. Od kod? z abl.: aliquem orbe suo O., quae (sc. Niobe) modo Latois populum summoverat aris O.; s praep. a: coniugem et liberos procul a furentibus T., aliquem a conspectu (sc. suo) Val. Max., Iust.

2. occ.
a) odvrniti (odvračati), udržati, zadrž(ev)ati: siquem tellus extrema refuso summovet oceano V.
b) odpraviti (odpravljati) = (za)ukazati komu umakniti se, veleti komu odstopiti (oditi): iubet … recusantes nostros advocatos submoveri Ci., submovere (sc. Academiam) non audeo Ci., summota contione Ci., summovere legatos L., cum pro tribunali quaedam ageret … starentque summoto populo accusator et reus L., summotis arbitris L., Cu., summoto Lysandro N., submoto eo (sc. Caesare) Vell.; poseb. kot t.t. (o liktorju) odpraviti (odpravljati), s poti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati) ljudi, ki so v napoto prihajajočim oblastnikom, zaukazati (veleti) jim umakniti se ali narediti (delati) prostor: lictor, submove turbam et da viam domino L., summovere populum L., obvios Val. Max., nemo submovebatur Plin. iun.; abs. = narediti (napraviti, delati, pripraviti) prostor: submoveri Laetorius iubet L., lictores submoventes L., consul lictores misit, qui submovendo iter ad praetorium facerent L., per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L.; od tod abl. abs.: lictor apparuit, summoto incesserunt L. ko je bil narejen prostor; brezos. z dat. osebe, ki se ji dela prostor: felix est L. Sulla, quod illi descendenti ad forum gladio submovetur … ? Sen. ph., is, cui submovetur, non felicior eo, quem lictor semita deicit Sen. ph.; pren.: neque consularis summovet lictor miseros tumultus mentis H.
c) pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, zavrniti (zavračati), nazaj potisniti (potiskati): Eutr., Fl., Vop. idr., nostros longius Hirt., avide ruentes barbaros Cu., procul amne Macedonum copias Cu., postquam … statione summotos hostium lembos audivit L., reliquos a porta paulum summovit C., summovere victorem hostem a vallo L., hostes ex muro ac turribus submoventur C., summovere cohortes sub murum C., hostes ab Alpibus in Italiam S. fr., summotis velut in aliam insulam hostibus T., hostes ex agro Romano trans Anienem submovere L., Germanos ultra Albim fluvium Suet.
d) (iz domovine v tujino) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi: summotum studio defendis amico O., qui sum summotus ad Histrum O., summotum patriā proscindere O., ut … Pyladen urbe atque Italiā summoverit Suet., summovere philosophos ab urbe Plin. iun.
e) s prodajo stran spraviti (spravljati), proda(ja)ti: agnos, oves Col.
f) kaj čemu odtegniti (odtegovati, odtezati), odvze(ma)ti: arte nefandā summota est capiti tabes Lucan.
g) kako področje (lokacijo), kak kraj dalje ven pomakniti (pomikati), premakniti (premikati), premestiti (premeščati), nazaj potisniti (potiskati): marisque … urges summovere litora H., maria proiectis molibus submoventur Sen. rh.
h) kako področje, kak kraj odmakniti (odmikati), ločiti (ločevati) od drugega: terrae, quas natura longe submoverat Cu., submotae vastius terrae Mel. široma ločene ena od druge, Isthmos Aegaeum mare ab Ionio submovens Mel., ubi Alpes Germaniam ab Italia submovent Plin., in summoto loco partis meridianae murorum Amm. na izstopajočem delu (mestu). Od tod adj. pt. pf. submōtus 3 stran ležeč (stoječ), skrit: hic spelunca fuit, vasto submōta recessu V., submotae terrae Mel., submotus locus Amm.

3. metaf.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), nagniti (nagibati), pripraviti koga do česa, (pri)siliti koga, da kaj opusti, da se izogne čemu: quem (sc. legatum) ad summovendos a bello Antiochum et Ptolemaeum reges misistis L., ut … magnitudine poenae a maleficio summoverentur Ci., solā formidine oppidanos a propugnandi studio summoturus Amm. (od)vzeti meščanom voljo braniti se.
b) α) koga pri čem zavrniti (zavračati), koga od česa izključiti (izključevati), ne pripustiti (pripuščati) k čemu, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa: absentes petitione honorum Suet., athletarum spectaculo muliebre secus omne Suet., quid … crudelius quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica (od državne uprave) summoveri? Q., neminem ab eius latere (od zaupnega občevanja z njim) summovere Lamp. β) koga iz kake javne službe, s kakega častnega mesta (položaja, funkcije) odstraniti (odstranjevati), odpustiti (odpuščati), koga spraviti (spravljati) ob službo, koga odsloviti (odslavljati): aliquem administratione rei publicae Suet. = aliquem a re publica Vell., aliquem a proconsulatu Plin. iun., ministeria seniora summovere Lamp.; occ. (pesn.) izpodriniti (izpodrivati), spodriniti (spodrivati) koga (z njegovega položaja): dispeream, ni submosses (cj. plpf. v pomenu fut. II) omnes (sc. aemulos) H.
c) kaj odstraniti (odstranjevati), (iz)brisati iz česa: cum alia iure (na osnovi prava, na pravnem temelju) summoveantur Q., libros … tamquam subditos summovere familiā Q., sumendae voces a plebe summotae (po novejših izdajah semotae) Petr. ljudski govorici tuje besede.
d) α) odvrniti (odvračati) kaj od česa: silva … frondibus … Phoebeos submovet ictus O., summovisse hiemem tecto Lucan., quae (sc. cryptoporticus) … aquilonem inhibet summovetque Plin. iun. β) kako stanje odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (pre)poditi, odpraviti (odpravljati): informes hiemes reducit Iuppiter, idem summovet H., summovere regnum (samodrštvo, tiranijo) Plin. iun., dolores Cels., querelam Ph., summotus pudor H. premagan.
e) česa ne rabiti, ne dovoliti (dovoljevati) (upo)rabe, ne trpeti, ne prenašati: submovendum vero est utrumque ambitus genus Q., summovere mendacem … superstitionem Val. Max.
f) zavrniti (zavračati) koga ali kaj = ne pripustiti (pripuščati) koga, česa k čemu, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne upoštevati česa, vnemar pustiti (puščati) kaj pri čem: tabellas e quaestione Val. Max., sermonem a persona iudicis aversum … quidam in totum a prooemio summovent Q.
g) s prepovedjo odpraviti (odpravljati), prepovedati (prepovedovati): aurum a vestibus Vop. prepovedati rabo zlata na obleki.

taboo [təbú:]

1. samostalnik
tabu; posvečena, sveta, prepovedana stvar ali oseba; prepoved; nedotakljivost; prekletstvo (v Polineziji)

to put s.th. under taboo proglasiti kaj za tabu

2. pridevnik
svet, posvečen; nedotakljiv, prepovedan, tabu; zloglasen; izključen, izobčen

3. prehodni glagol
proglasiti za tabu, prepovedati; prekleti; izobčiti, izključiti

such talk is tabooed in good society takšno govorjenje ni dopuščeno v dobri družbi

throw out prehodni glagol
ven vreči, izvreči, izključiti, izgnati, napoditi
vojska odposlati (čete), postaviti (stražo)
pravno odbiti, odkloniti, zavrniti; omeniti, namigniti, dati razumeti; zmesti, zbegati vreči iz ravnotežja, spraviti iz tira
šport pustiti za seboj, prekositi; izžarevati, oddajati
tehnično izklopiti, izključiti

he threw out the speaker zmedel je govornika
the lamp throws out light luč oddaja svetlobo
to throw out a wing to a house zgraditi krilo pri hiši
he threw out the suggestion sprožil je predlog
to be thrown out in one's calculations zmotiti se v računu, uračunati se
to be thrown out šport zaostati; lov izgubiti se (sled)

tune out neprehodni glagol
izključiti (radio)

turn off prehodni glagol
izključiti, zapreti (plin, vodo itd.), ugasniti (luč); odpustiti (koga iz službe); odposlati; odvrniti, oddaljiti, odstraniti; prekiniti (delovanje stroja)
sleng obesiti (zločinca); poročiti (zakonski par); dovršiti, završiti, zgotoviti; obrniti (to na)
obiti (vprašanje itd.), iti mimo, izogniti se
neprehodni glagol
zaviti stran, kreniti (s poti), spremeniti pot; oddaljiti se, obrniti se stran; odcepiti se, ločiti se (o cesti); pokvariti se

to turn off an epigram napraviti epigram
to turn a matter off with a laugh s smehom iti preko kake stvari
here we turn off (our road turns off) for Zagreb tukaj zavijemo (se cesta odcepi) za Zagreb
to turn off the water (gas, electric light, radio) zapreti, izključiti vodo (plin, električno luč, radio)

ungear [ʌngíə] prehodni glagol
tehnično izklopiti; ustaviti, dati iz pogona, izključiti; izpreči (vprežno živino)

ви́ключити -чу док., izklopíti -klópim dov., izkljúčiti -im dov., izvzéti -vzámem dov., izóbčiti -im dov.

ви́мкнути -ну док., izklopíti -klópim dov., izkljúčiti -im dov.