Franja

materiato agg. pren. (zgrajen) iz, prežet s, z

ob, praep. z acc. (indoev. *epi, *opi, *ebhi, *obhi; prim. skr. ápi tudi, k, pri, na, abhí k, na, gr. ἐπί, osk. úp, op, got. bi = stvnem. bī = nem. bei, sl. o-, ob, ang. by; glede na končnico praep. ob iz op(i) prim. lat. ab iz *ap(o). Prvotna obl. op je še ohranjena v gr. ὄπισϑεν zadaj, ὀπίσσω, ὀπίσω nazaj, lat. op-erio; pred vokali in d, l, n, r, v ob, sicer priličeno: oc-c, of-f; ob razširjen v obs v obs-caenus, *obs-tendo (< *ops-tendo) = ostendo)

1. krajevno (pri glagolih pregibanja) proti: cuius ob os Grai ora obvertebant Enn. ap. Ci., ignis, qui est ob os effusus Ci., Turni se pestis ob ora fert V.; prim. auffere tergum ob iniuriam Pl. fr., corvi quasi ob oculos imago constituta est Aug.; enak pomen v sestavljenkah ob-loqui, ob-esse, ob-sistere idr.

2. (pri glagolih mirovanja) pred, prek(o), čez: mihi mors ob oculos versatur Ci., lanam ob oculum habere Pl.

3. metaf. naznanja
a) namen za koga (z acc.), komu v prid, v korist: ob aliquod emolumentum cupidius dicere Ci., ob rem publicam interfici, mortem obire idr. Ci., id frustra, an ob rem faciam S. v korist.
b) vzrok, povod zaradi, iz: ob merita sua carus est S., di poenas ob delictum expetunt Ci., unius ob iram prodimur V., ob metum T. iz strahu, ob eam iram L. nejevoljen zaradi tega, ob industriam Pl. = de industria, regi ignoti ob aetatem Cu.; poseb. ob eam rem C., Ci. = ob eam causam Ci. = ob eas causas C. = quam ob rem C., Ci., quas ob res Corn. = ob ea, ob quae S. = ob id, ob hoc, ob haec L., T., Vell. zato, zaradi tega, zategadelj, ob id ipsum L., T. prav zato.
c) povračilo za: ob asinos ferre argentum Pl., talentum magnum ob unam fabulam datum Ter.

od, oda predl. z rod.
1. od: ići od kuće do škole; evo ti od mojih novaca; udaljujem se od grada; od jutros te čekam; došlo je pismo od strica; uzmi ključ od ormara; on je slijep od rodenja; u ovoj samoposlužnoj trgovini možete dobiti sve od šivaće igle do lokomotive
2. od, mimo, izmed: on je veći od mene; on zna manje od drugih; od svih najbolji izmed vseh najboljši; jedno od njih nošaše svijeću eden izmed njih je nosil svečo; od svih je ljepša mimo vseh je lepša
3. zaradi: umrijeti od gladi; razboljeti se od tuge
4. v: to je nama od koristi, od pomoći
5. iz: haljine od kadife, od svile
6. pred, od: tko se od ljudi krije, bolje da ga nije
7. s, z: varoš od sto hiljada stanovnika; djevojka od sedam godina

of [əv] predlog

1.
od (north of)

2.
genetiv (the master of the house)

3.
apozicija (the City of London, the month of May)

4.
(poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London)

5.
(vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud of)

6.
(snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk)

7.
(lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man)

8.
(avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe)

9.
(mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine)

10.
o (talk of peace, news of success)

11.
(čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March)

12. ameriško
pogovorno pred, do (ten minutes of three)

13.

Razno:

to be quick of eye hitro in dobro zapažati
nimble of foot lahkonog
of old že zdavnaj
of late v zadnjem času nedavno
of course seveda, se razume
in case of v slučaju
you of all prav ti
of age polnoleten
by means of s pomočjo
for the sake of; ali in (ali on) behalf of zavoljo, zaradi
in face of, in spite of vkljub
on account of, because of zaradi
for fear of iz strahu od
in respect of z ozirom na
instead of namesto
all of a sudden nenadoma
ameriško back of za(daj)
to be on the point of (going) biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu)

oppidānus 3 (oppidum) iz kakega deželnega mesta (ne iz Rima), v kakem mestecu, mesten: senex quidam (iz Taracine) Ci., lascivia, genus (rod) T.; occ. malomesten, malomeščanski (včasih v zaničlj. pomenu, naspr. urbanus): vetus quoddam in scaenicos ius et maxime oppidanum Ci., oppidanum et inconditum genus dicendi T.; subst. oppidānus -ī, m meščan: C., L., oppidanos hortatur, moenia defendant S.

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

out³ [áut] predlog
iz, ven, izven, zaradi

from out iz, izven
out of doubt nedvomno
to be out of one's depth ne znati dovolj; prevzeti se
to be out of a thing ne imeti več česa, zmanjkati
to bo out of it ne imeti pojma, ne biti vključen
out of breath zadihan
out of fashion (ali date) zastarel
out of doors zunaj
out of keeping with neharmoničen, neprimeren
out of order pokvarjen
out of patience pri kraju s potrpljenjem
out of place ne na pravem mestu, neumesten
out of the ordinary nič posebnega
out of pocket na izgubi
out of print razprodan (knjiga)
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
out of shape izmaličen, v slabi kondiciji
out of sorts razdražljiv, siten
out of step ne v koraku s kom ali čim
times out of number neštetokrat
two out of three dva od treh
out of the way odročen, nenavaden
out of wedlock nezakonski, ne v zakonu (otrok)
out of the woods izven nevarnosti
out of work brezposeln
out of one's own head sam od sebe, na svojo pobudo
ekonomija out of stock razprodan, ne več na zalogi
ekonomija to take out of bond vzeti blago iz carinskega skladišča

par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
vol masculin par le pôle polet čez tečaj
par curiosité iz radovednosti
par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
par bonheur k sreči
par an na leto, letno
une fois par semaine enkrat na teden
par douzaines na ducate
par homme na človeka
par moitié na polovico
par toute la terre na vsej zemlji
couper par morceaux razrezati na kose
savoir tout par cœur znati vse na pamet
tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
par mer calme ob, pri mirnem morju
par un beau clair de lune ob lepi mesečini
par le côté od strani
par Molière od Molièrea
par soi-même sam od sebe
vaincu par César premagan od Cezarja
par ce que po tem, kar
par sottise, par bêtise po neumnosti
deux par deux po dva in dva
par la poste po pošti
par la ville, par le pays po mestu, po deželi
voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
passer par Paris iti, potovati prek Pariza
par bonheur k sreči, na srečo
par 30 degrés pri 30°
furer par prisegati pri
par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
par tous les temps v vseh časih
par petites bouchées v majhnih grižljajih
jour par jour dan za dnem
par la main za roko
par tous les moyens z vsemi sredstvi
par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
par 2 à 1 (sport) z 2: 1
prouver par des exemples dokazati s primeri
punir par la famine kaznovati z gladom
venir par auto priti z avtom
voyager par le train potovati z vlakom
de par ordre na ukaz, v imenu
de par le roi na kraljev ukaz
de par la loi v imenu zakona
aller de par le monde iti po svetu
par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
par écrit pismeno
par le temps qui court v tem trenutku
c'est par trop difficile to je pretežko
commencer par dire sprva, spočetka reči
finir par dire končno reči
par manque de temps zaradi pomanjkanja časa

para... (gr. pará) s pomenom pri, ob, proti, iz, pred itd.

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

per (prim. skr. pári okrog, ob, gr. περί, πέρι)

A. adv. kot predpona

1. okoli in okoli, po vrsti, ob … , pre … : peragrare, perequitare, perspicere, perquirere, perlegere.

2. skozi pre … , raz … : percutere, perfodere, perlucēre, percurrere, perennis, perscindere, perfringere.

3. do kraja, popolnoma, do..., pre...: perficere, perscribere, permanere, perpeti.

4. zelo, prav, pre...: tako poseb. pri adj. in adv. (prim. gr. περικαλλής): perabsurdus, peramplus, permagnus; pa tudi pri glag.: peraestimare, perpopulari, perosus; dovršitev dejanja zaznamujejo glag.: perficere, perscribere, perorare, trajanje pa: perpeti, persequi, pertinere. — Naslonke (poseb. pron. in -que) včasih ločijo per od njegovega adj. ali adv. (redkeje glag.): altera pars per mihi brevis fore videtur Ci., per mihi benigne respondit Ci., te per videre velim Ci., pergrata perque iucunda Ci. Sledečemu l se per včasih priliči: pel-licio iz *per-lacio, pel-luceo iz per-luceo; drugi del sestavljenke takrat nav. oslabi: perficio, pertineo, pellicio, perpetior, perfringo, perquīro (iz glag. facio, teneo, lacio, patior, frango, quaero); tako tudi: perennis, peregre iz annus, ager. če ostane glag. vokal nespremenjen, je to pasestavljenka (rekompozicija).

5. čez = čez mejo ali mero, čezmerno, prekomerno, predaleč; od tod v slabo; za..., z..., s... itd.: pellicere, perdere, perire, peierare.

B. praep. z acc. (včasih v anastrofi: culmina per hominum V., fata per Aeneae V.; prim. parumper, paullisper, semper).

I. krajevno

1. okoli (okrog) po, po, po vrsti: equites per oram disponere C., per agros vagari C., per terrarum orbem celebrari S., iter per Siciliam facere Ci., iactata per undas V., Cyclades sparsae per aequor V., pacem per aras exquirunt V. hodeč od žrtvenika do žrtvenika, okrog ob žrtvenikih, per domos invitari L. od hiše do hiše, supplicare per compita L. hodeč iz ulice v ulico, po vseh ulicah, per manus tradere C., L. iz roke v roko, per circum triumphali veste uti T.; tako tudi: incedunt per ora vestra magnifici S. v vaši navzočnosti, vpričo vas; prim.: per hostium oculos traduci L. pred očmi sovražnikov, nitidus quā quisque per ora cederet H., per ora hominum ferri Plin. iun., per ora civitatium traduci Iust., per triumphum agi C. v zmagoslavju, zmagoslavno.

2. (tja) po, (dol) po, čez, preko, ob, poleg, vzdolž: per temonem percurrere C., se per munitiones demittere C. demitti per tegulas Ci., per gradūs deici L., dum te fugeret per flumina V.

3. skozi, čez: ire per Aeduorum fines, per Sequanos C., per ignes O., ire per feras O. ali per umbras V. okrog, med, per forum duci in aedem Concordiae Ci., per membranas oculorum cernere Ci. —

II. časovno

1. ob, med, v: Ter. idr., per idem tempus Ci., per eos dies praetor Brundisinus venit L., per concilium loqui C., per aestum sitim restinguere V. opoldne, per somnum visa imago V. v snu, v sanjah, per ludos scorta rapere L. med.

2. po, skozi ((za) kako dolgo): ludi decem per dies facti sunt Ci., incendium per duas noctes tenuit L., Siciliam per triennium vexavit Ci., oppugnata domus per multas horas Ci., per totam vitam Cu.

3. (pri subst., ki izražajo kako stanje, navidezno v modalnem pomenu) med, v, ob: per seria et ludum Cu., per otium L., per iram fecit Ci. (med jezo =) v jezi, multa per furorem effata V., per tacitum Ganges fluit V. v miru, mirno. —

III. v instrumentalnem pomenu

1. zlasti v pomenu po (z loc.): Eutr., per tot … imperia in summum fastigium evectus Vell.; (pri osebah) po, s pomočjo, od: per exploratores certior factus C., per speculatores cognovit C., istius iniurias per vos ulcisci Ci., per internuntios colloqui cum aliquo N., Christus per Pontium Pilatum supplicio adfectus est T., per errorem in fraudem incurrere Ci.; od tod: virtus per se ponderanda N. sama po sebi, castra exigua per se C., per se, quae videbantur, administrabant C. sami od sebe, samostojno, ne da bi jim bil kdo ukaz(ov)al, per se erant infideles C., per se nihil audet C. sam od sebe, samostojno, brez tuje pripomoči; tako tudi: per me, per te L., S., per omnia L. povsem, docela, popolnoma, per occasionem L. ob priložnosti.

2. z oslabelim instrumentalnim pomenom (pri stvareh) po, ob, z (s): aegre per manus tractus servatur C. z rokami, de muris per manus demitti C. z rokami, po rokah, per epistulas, litteras N. pis(me)no, per inducias decipere aliquem Ci.; navidezno v modalnem pomenu: per vim temptare iter C. po sili, s silo, siloma, nasilno, per dolum, per fraudem S., N. zvijačno, kovarno, per contumeliam C. na sramoten način, sramotno, per cruciatum interfici C. kruto, per commodum L. udobno, lagodno, ležerno, per artem V. umet(el)no.

3. pod pretvezo, z izgovorom, pod obrazem (plaščem), pod imenom, pod krinko, navidezno, češ da: fraudare aliquem per tutelam aut societatem Ci., per causam exercendorum remigum C. češ da se morajo uriti, per Caecilium accusatur Sulla Ci. pod Cecilijevim imenom; poseb.: per fidem aliquem circumvenire C. ali laedere Ci. s krivo prisego. —

IV. kavzalno

1. zaradi, spričo, vsled, iz: per mollitiem animi Cu., qui per aetatem ad pugnam inutiles videntur C., per causam (da bi) equitatūs cogendi discedit C., per avaritiam decipere Ci., per metum potius quam voluntate L.

2. (poseb. pri osebah) zaradi, zadélj, zatégadélj, s strani, kar (kolikor) je na kom, v moči koga, kar (kolikor) zadeva koga, je odvisno od koga: Ter., Eutr. idr., aeque hoc per senatum efficere potuit N., trahantur per me (zaradi mene) pedibus omnes rei Ci., si per me licuisset Ci. z moje strani, si per suos esset licitum N. z njihove strani, id per se fieri licere C. kolikor je odvisno od njegove volje, quod per leges liceret Ci. kar zadeva zakone, per Afranium stare, quominus proelio dimicaretur C. na Afraniju je, v Afranijevih rokah (moči) je, od Afranija (Afranijeve volje) je odvisno, per ceteros non stetit, quin … Cu. drugi so bili krivi, da … , per valetudinem Ci., L. zaradi zdravja (zdravstvenega stanja).

3. (pri rotitvah) zaradi, na, pri: per deos iurare Ci., oro te per deos Ci., per deos perque foedera obtestabatur C., per sidera testor, per superos V., per deos (immortales)! Ci., per deos atque homines! Ci., per maiestatem imperii S., per dextram te istam oro Ci. Per je pogosto ločen od svojega sklona: Ter., per ego has lacrimas oro V., per ego … iura precor L., per ego te deos oro Pl.; podobno: per vos et fortia facta ne fidite V. (nam.: oro vos per fortia facta), per si qua est fides V. (= per fidem, si qua est).

per-lūceō (in pel-lūceō) -ēre -lūxī

1. presevati (prosevati) iz(za) česa, (za)blesteti iz česa, (za)svetiti se skozi kaj, iz česa, (za)svetlikati se skozi kaj, iz česa: lux perlucens L., perlucentes in pectore fibrae O., saxum a vado perlucens Plin.; pren. presevati (prosevati) = biti viden: illud ipsum quod honestum decorumque dicimus … quasi perlucet ex iis quas commemoravi virtutibus Ci., aut commendatione morum, qui nescio quomodo ex voce etiam atque actione perlucent, aut orationis suavitate constat (sc. conciliatio) Q.

2. biti preseven (proseven, prosojen, prozoren): is pellucet quasi lanterna Punica Pl., amethysti perlucent omnes violaceo colore Plin., quid enim habent speculo simile nubes? Cum illa non perluceant, hae transmittant lucem Sen. ph., quia in nube est aliquid vitro simile quod potest perlucere, est aliquid et aquae Sen. ph.; pt. pr. perlūcēns -entis prozoren, prosojen, preseven: aether Ci., amictus, alae O.; pren.: oratio Ci.

prō-do -ere -didī -ditum (prō in dare)

I. „dalje, naprej da(ja)ti“

1. nadaljevati, podaljš(ev)ati: vitam Pl., genus a sanguine Teucri prodere V. razmnožiti.

2. preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): diem Ca. ap. Fest., porro diem Luc. Ap. Non., diem nuptiis Ter.

3. izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati), predati (predajati): auspicia suis posteris prodiderunt Ci., ius imaginis ad memoriam … prodendae Ci., regnum a Tantalo proditum Ci.

4. ustno ali pis(me)no izročiti (izročati), v ustni ali pisni obliki zapustiti (zapuščati):
a) de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. se je ohranilo dvojno poročilo, sta se ohranili dve verziji zgodbe, locus prodit memoriam C. ohranja (širi, varuje) spomin, prodere exercitus memoriam C., multos deerasse memoria prodidit Col. ohranilo se je izročilo, da …
b) memoriā proditum est po izročilu je ohranjeno (je ohranjena bajka, (po)vest), izročilo pravi (navaja), pripoveduje se, zapisano je: quos natos in insula ipsi memoria proditum dicunt C. ustno sporočeno, po ustnem izročilu, quod est memoria proditum ac litteris Ci. ustno in pis(me)no izročeno, ohranjeno v ustnem in pisnem izročilu.
c) memoriae prodere spominu izročiti (izročati) = (pis(me)no) sporočiti, (s)poročati, navajati: sermonem eius Ci., belli gesta multi memoriae prodiderunt N. so sporočili, so prenesli v izročilo, poročajo, pripovedujejo; z ACI: Ci., idem ossa eius clam ab amicis esse sepulta memoriae prodidit N.; memoriae proditur z ACI: L., T. —

II.

1. iz ali od sebe da(ja)ti: Val. Fl., Suet. idr., anima extra prodita Lucr. izdihnjena, alto suspiria prodere (inačica: ducere) pectore O. globoko (za)vzdihniti (vzdihovati), Medusae squalentia ora O. pokazati, prodere (inačica: edere) cum baccis fetum olivae O. pognati (poganjati), fumoso condita vina cado O. prinesti, exemplum Ci., L., T., Vell. drugim da(ja)ti zgled, drugim biti za zgled; occ. (po)roditi: inclute parvā prodite patriā Acc. ap. Ap., eadem domo et gente proditi Icti.

2. da(ja)ti na ogled, postaviti na videz (videlo), da(ja)ti na znanje, da(ja)ti v javnost, razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), sporočiti (sporočati), pojasniti (pojasnjevati), obvestiti (obveščati), reči, praviti, povedati, govoriti, pripovedovati: Varr., Plin., Plin. iun. idr., decretum Ci., multitudini produnt, quae ex ussu esse iudicaverunt C., in reo perniciosum exemplum prodere C. obtoženca hudo kaznovati drugim v strah (v svarilen zgled), haec litteris (pis(me)no) nobis prodiderunt Ci., quae scriptores Graeciae prodiderunt Ci., utrumque auctores prodiderunt T., illud pervelim falso proditum esse L., prodere ritum piandi fulminis O., de eo N., sicut proditur L.; z ACI: T.; proditur z NCI: Iust.; occ. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), imenovati, izvoliti za koga, kaj: flaminem Ci., interregem L., dictatores Icti.

3. (kako skrivnost) povedati, razode(va)ti, razkri(va)ti, odkri(va)ti, izda(ja)ti: Lucan., Sil., Suet. idr., arcana et secreta Cu., commissa H., homo enuntians commissa, prodens conscios Ci., crimen vultu O., gaudia prodens vultus H.; occ. izda(ja)ti koga, kaj, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, preda(ja)ti koga, kaj, (izdajalsko) izročiti (izročati), (izdajalsko) prepustiti (prepuščati) koga, kaj: is me deseruit ac prodidit Ci., causam populi deserere ac prodere Ci., aliquam proicere ac prodere ali prodere et proicere C., Ci., populos fidei suae commissos Cu., urbem, patriam, libertatem L., vitam et pecuniam Ter., anui filiam planissime Ter. na milost in nemilost, utilitatem communem Ci., caput et salutem alicuius Ci., fidem (besedo) S. ali officium Ci. prelomiti (dano) besedo (obljubo, zvestobo, dolžnost), alvum Pl. pokvariti (si) želodec, aquilam hostibus C., classem praedonibus Ci., prodita iudiciis fallacibus Lucr., prodere aliquem ad mortem V., commilitones ad caedem L., aliquem in omnes cruciatus L., proicere ac prodere ad inconsultam et improvidam pugnam legiones L. lahkomiselno izpostaviti bitki.

propter (sinkop. iz *propiter, komp. adv. tvorbe k prope)

I. adv. blizu, v bližini: Ter., Lucr., Ph. idr., propter est spelunca Ci., filii propter cubantes Ci., cum duo reges cum maximis copiis propter adsint Ci., voluptates propter intueri Ci. od blizu —

II. praep. z acc.

1. blizu, poleg, tik, ob, zraven, kraj: Ca., Pl., Ter., S., L. idr., insulae propter Siciliam Ci., litus propter ipsum introitum portūs Ci., propter aquae rivum V., Lucr., propter humum volitat O. trdo ob tleh.

2. metaf. (v vzročnem pomenu) zaradi, iz, po, starejše radi, zbog: Enn. ap. Fest., Ca. ap. Macr., Pl., Ter., Varr., H., Iust. idr., in magno periculo erat propter avaritiam Cretensium N., propter frigora frumenta non erant matura C., maxime propter nexos ob aes alienum L., propter iniquitatem loci S., propter salutem meorum civium Ci., propter (iz) metum Ci., propter quos hanc lucem adspexerit Ci. po katerih (= zaradi katerih) je zagledal = po starših, po roditeljih; v zvezi z zaimki: propter hoc Varr., Plin. iun., Q. ali propter id Plin. iun. zato, propter quod Col., Plin., Iust. ali propter quae Q., Col. zaradi česar.

Opomba: Propter se svojemu sklonu tudi zapostavlja: Acc. ap. Non., Lucr., Ap. idr., cubilia propter H., hostem propter T., viam propter natus T., quem propter Ci.

prō-siliō (star. prōsuliō) -īre -uī, redkeje -īvī ali -iī (salīre)

1. naprej ali ven ali iz (z) česa skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), vskočiti, vreči se, planiti, zapoditi se, zagnati se, pognati se, (z)drveti, šiniti (šinjati), štrkniti (štrkati): Ter., O., Sen. rh., Sen. tr. idr., repente Ci., cerebrosus prosilit unus H.; z abl.: Sil., Stat., Lucan., Val. Fl. idr., finibus suis V. iz svojih pregraj; s praep.: Pl. fr., Suet., Hyg. idr., ab sede suā L., ex lecto Cu., de vertice capitis O., de navi Iust.; metaf. (o stvareh): Cat., Plin., Mel., Lact. idr., flumen, sanguis, scintilla prosilit O., prae laetitiā lacrumae prosuliunt mihi Pl. ali iussae prosiliunt lacrimae Mart. solze se uderejo (udirajo), (se u)lijejo, stellae prosilientes Sen. ph. frutices in altitudinem prosiliunt Col. poganjajo v višino, herba prosiluerit Col. je zrasla, quod prosilit villae Plin. iun. se izteguje, moli, se razteza, sega, vaga prosiliet frenis natura remotis H. bo stopila iz ojnic, bo stopila izven svojih meja, bo skočila preko svojih meja.

2. planiti, (po)hiteti, hitro steči, hitro oditi, udreti jo kam: in contionem L., in proelium Iust., in publicum Petr., ad flumen Suet.; (o ognjenih nebesnih prikaznih): sive per ordinem subeunt sive causis subitis mota prosiliunt Sen. ph. hitijo proč, se hitro odmikajo proč; metaf. hitro se lotiti (lotevati) česa, hitro se začeti ukvarjati s čim, hitro začeti (začenjati) kaj, hitro preiti (prehajati) na kaj, k čemu: ad certamen Sen. ph., ad accusationem Icti., ad munus Cod. I., ad arma dicenda H. začeti opevati vojna dejanja, prosilui amicum castigatum (sup.) Pl. hitro ((ta)koj) sem začel prijatelja oštevati.

Opomba: Fut. I. prosilibo: prosilibo fortasse, tamquam sequor classici vocantis instinctum Q. (Decl.).

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

s, sa predl.
I. z orod.
1. s, z: (družba, skupnost, zveza) došla je s mužem; rastavio si me sa ženom
2. s, z: (način) slušati s pažnjom, narod ga je dočekao s radošću
3. s, z: (čas) sa svršetkom ove godine; sa svakim danom rastu vaši uspjesi
II. z rod.
1. iz, s, z: gledati s prozora; svjetlo s Istoka; ići sa zabave
2. zaradi: volim ga sa njegove smjernosti; sa rada zaboravlja sve drugo; s lude glave je to učinio
3. od: (čas) s početka, s večera
4. za: (mera) s prsta debeo
5. s, z: (način) hraniti djecu s preslice i desnice ruke
6. od: (odnos) s moje strane možeš biti miran; s vremena na vrijeme; s dana u dan

s
(ispred samoglasnika i zvučnih suglasnika z) predl.
I. s gen.
1. s, sa: s konja pasti; priti s hribov
doći sa planina
2. s, sa, od: s strani gledati
sa strane gledati; vsem s poti
iti svima se skloniti s puta; začeti s kraja
početi od kraja
3. iz: priti s Koroškega
doći iz Koruške
II. s instr. s, sa
1.
(društvo, zajednica, pratnja): družiti se s tatovi
družiti se s lupežima; lasje s kožo vred
kosa zajedno s kožom; knjiga s podobami
knjiga sa slikama; žena s košarico
žena sa košaricom; potovati s prijateljem
putovati sa prijateljem; mož s sekiro ga je udaril
muž sa sjekirom ga je udario
( mož ga je udaril s sekiro
muž ga je udario sjekirom); v zasedi čakati s puško
u zasjedi čekati s puškom; pogovarjati se s prijatelji
razgovarati s prijateljima
2.
(sredstvo, oruđe) u shrv. bez predloga: pisati s peresom
pisati perom; zatrpati prostor s knjigami
zatrpati prostor knjigama; s prepričevanjem dobiti koga na svojo stran
uvjeravanjem dobiti koga na svoju stranu
3. s potjo kaj opraviti usput što uraditi

s predl., з, із, зі прийм., з род., знах. і оруд. в.

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del