Franja

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

reproche [rəprɔš] masculin očitek, graja, ukor

sans reproche brez graje; ne da bi vam hotel kaj očitati
reproche de la conscience grizenje vesti, kesanje
reproche juste, injuste, mal fondé (u)pravičen, krivičen, neutemeljen očitek
(juridique) reproche de témoin odklonitev priče
chevalier masculin sans peur et sans reproche idaal srednjeveškega viteza
graves reproches težki, hudi očitki
accabler quelqu'un de reproches obsuti koga z očitki
essuyer, mériter des reproches požreti, zaslužiti očitke
faire des reproches à quelqu'un delati komu očitke
faire reproche à quelqu'un de sa conduite očitati komu njegovo vedenje

rischio m (pl. -chi) tveganje, riziko; nevarnost:
a rischio del mittente trgov. na riziko odpošiljatelja
a tuo rischio e pericolo na tvojo odgovornost
col rischio di, a rischio di za ceno
correre un brutto rischio biti v hudi nevarnosti

rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

un rude appétit kolosalen apetit
un rude gaillard drzen, pogumen človek
un rude paysan preprost, robat kmet
climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
métier masculin rude težak poklic
tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti

schief

1. poševen; Adverb postrani; schiefe Ebene Physik klanec; schief treten Schuhe: pošvedrati

2. Gesicht, Miene: kisel

3. figurativ Vorstellung, Bild, Vergleich: napačen; auf die schiefe Bahn geraten zaiti na kriva pota; in ein schiefes Licht geraten postaviti se v čudno luč; etwas schief nehmen zameriti; schief gewickelt sein figurativ hudo se motiti, biti v hudi zmoti; schief gehen spodleteti, izjaloviti se, biti narobe; schief laufen razvijati se v napačno smer, spodleteti; schief liegen motiti se, biti v zmoti

Sibylla -ae, f (Σίβυλλα) Sibíla, Apolonova svečenica in vedeževalka, prerokinja. Platon pozna le eno Sibilo, za časa Varona so jih poznali 10, ki so bivale na raznih krajih. Najbolj je slovela zelo stara kumska (pri kampanijskem mestu Kume živeča) Sibila, ki je baje prerokovala Eneju, preden se je napotil v podzemlje; njej so pripisovali t. i. sibilinske knjige (libri Sibylīni), zbirko prerokb v grških verzih. To zbirko je baje kupil Tarkvinij Ošabni od neke neznane starke za ogromno vsoto. Sibilinske knjige so hranili na Kapitolu v delu Jupitrovega svetišča, in kadar je bila rimska država v hudi stiski, se je po pomoč in nasvet na te knjige obrnila posebna svečeniška združba, sprva duoviri, pozneje decemviri in quindecimviri: VARR. AP. LACT., V., PLIN., GELL., AUG., SERV., ISID. idr., si quid praedictionis causā ex portentis et monstris Sibyllae interpretes haruspicesve monuerunt CI., ne carminibus Sibyllae praedictam ... cladem experiri vellet L., litora Cumarum vivacisque antra Sibyllae O., horrendaeque procul secreta Sibyllae V. – Soobl. Sibulla -ae, f: VAL. MAX., T. – Od tod adj. Sibyllīnus 3 Sibílin, sibílski, sibilínski: sacerdos, vaticinationes CI., fata (izreki) CI. = libri Sibyllini (gl. zgoraj) VARR. AP. LACT., CI., L., AUR., tudi samo libri L., in Sibyllinis (sc. libris) CI., Sibillini versūs H., remedia Sibillina PLIN. povpraševanje sibilinskih knjig, vprašanje sibilinskih knjig za nasvet.

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

stern¹ [stə:n] pridevnik (sternly prislov)
strog, oster, tog; krut, nepopustljiv, neizprosen, strikten; trden; mrk, neprijazen (pogled); neprijeten, odbijajoč (kraj)

stern discipline stroga disciplina
stern necessity neizprosna potreba (sila, stiska)
a stern resolve trden sklep
a stern penalty stroga, ostra kazen
stern times trdi, hudi časi

stíska distress; need; pinch, scrape; straits pl; emergency; figurativno hot water

v stíski za denar pogovorno strapped for cash, short of the ready, broke, stony-broke
denarna stíska straitened circumstances pl
v hudi stíski with one's back to the wall
v stíski in an emergency, in a scrape
biti v stíski to be in need, to be in a tough spot
ona je v hudi stíski she is in great distress
je v hudi stíski za denar he is hard pressed for money
v stíski smo s časom we are pressed for time
izvleči se iz stíske to get out of a scrape
spraviti koga v stísko to put someone in a tight spot
v hudi stíski so (pogovorno) they are hard up (ali in a tight spot); they are in hot water
čutiti stísko to feel the pinch
priti v stísko to get into a scrape
pomagati prijatelju iz stíske (figurativno) to help a lame dog over a stile
v stíski spoznaš prijatelja a friend in need is a friend indeed

suspicāx -ācis (suspicārī)

1. sumeč, nezaupen, nezaupljiv, sumničav, sumen: populus acer, suspicax ob eamque rem mobilis N., minime malus ac suspicax frater L., in rumore tam suspicax Ps.-Q. (Decl.), suspicax animus T., haud alias intentior populus plus sibi in principem vocis aut suspicacis silentii permisit T.

2. sumen, sumljiv = sum vzbujajoč: est suspicax Sen. ph., ut per haec suspicacioribus fidem facias Ap. da … potrdiš hudi sum.

Tillius -iī, m Tílij

1. L. Tillius Cimber Lucij Tilij Cimber (Kimber), menda cimbrskega (kimbrskega) rodu, sprva vnet Cezarjev privrženec, potem njegov hudi nasprotnik in udeleženec zarote proti njemu: Ci., Sen. ph., Suet.

2. senator in vojaški tribun, najbrž tudi cimbrskega (kimbrskega) rodu, ker ga H. graja, da je premalo dostojen: H.

toque moški spol dotik, potipanje, pogladitev, (lahen) udarec, sunek; bitje (ure); zvonjenje; preskus dragih kamnov; preskusni kamen, zlatarska oslica; preskušnja; svarilo

toque del alba jutranje zvonjenje
toque de ánimas mrtvaški zvon; večerno zvonjenje
toque de atención svarilo
toque de diana (voj) budnica
toque de muertos (ali a muerto) zvonenje mrliču
toque a rebato zvonjenje ob hudi uri
el último toque (fig) (zadnje) izpiljenje
dar un toque (a) (fig) vleči kaj iz koga, poizvedovati
dar en el toque zadeti žebljico na glavico
darse unos toques (fig) urediti se, toaleto opraviti

versare² v. intr. (pres. vērso) biti, nahajati se:
versare in gravi difficoltà finanziarie biti v hudi denarni stiski
versare in pericolo di vita biti v smrtni nevarnosti

година f čas, doba; (zast.) ura;
пришла тяжёлая г. prišli so hudi časi