Franja

Zadetki iskanja

  • Bósna (-e) f

    1. geogr. Bosnia

    2. (kot podkrepitev)
    tako bo, kot sem rekel, pa mirna Bosna! si farà come ho detto io, punto e basta!
  • bóžati (-am) imperf. ➞ pobožati accarezzare (tudi pren.):
    pesem jim je božala srce il canto gli accarezzava l'anima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. življenje me ni božalo nella vita ho avuto tuttt'altro che carezze
    pren. če ga dobim v roke, ga ne bom božal se mi capita fra le mani lo accarezzerò col bastone
  • butíca (-e) f

    1. pren. testa, zucca:
    butica me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    trmasta butica testa dura
    pren. pog. ne gre mu v butico non gli va in testa, non capisce
    pren. pog. v butici se mu je posvetilo ci è arrivato
    pren. pog. biti trde butice avera la testa dura, la testa di legno, essere duro di comprendonio

    2. pomello (di bastone)
  • calcolare v. tr. (pres. calcolo)

    1. preračunati, izračunati:
    calcolare la superficie di qcs. izračunati površino nečesa; absol. računati:
    non sa ancora calcolare ne zna še računati

    2. šteti:
    ti ho calcolato come assente štel sem te kot odsotnega

    3. presoditi, presojati; preceniti, precenjevati:
    calcolare i pro e i contro presoditi razloge za in proti
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • camēlus -ī, m in f (gr. () κάμηλος, iz semit.) kamela, velblod (tudi dromedar): Varr., Ci., Plin. idr., cameli, quos dromedas appellant L., pecuniam regis DC muli et CCC cameli vehebant Cu.
  • capello m las:
    farsi i capelli dati se ostriči
    perdere i capelli dobivati plešo
    avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
    essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
    essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
    al capello za las natančno
    tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
    scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    un capello pren. nič:
    non rischiare un capello ne tvegati prav nič
    c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
    non torcere un capello ne skriviti lasu
    mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
    averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
    ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
    fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
    avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
    afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost
  • Caphāre͡us (O.) ali Caphēre͡us (V., Mel., Plin.) ali Capēre͡us (Pac. fr.) -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, m (ὁ Καφηρεύς) Kafarej, Kaferej, Kaperej (zdaj Kafirevs), jugovzhodni rtič na Evboji, kjer se je razbilo gr. brodovje, ko se je vračalo iz Troje. Kralj Navplij je Grke z lažnimi znamenji zvabil na to mesto, da bi se tako maščeval, ker so mu ubili sina Palameda; met.: perpetimur Capharea O. brodolom ob Kafareju. — Od tod adj.

    1. Caphārēus (Caphērēus) 3 (Καφήρειος) kafarejski, kaferejski: Capharea saxa Pr., Hyg., Tert., Capheream (tudi Caphaream) currere aquam O.

    2. Caphāris (Caphēris) -idis, f (Καφηρίς) kafarejska, kaferejska: petrae Sen. tr.
  • capire

    A) v. tr. (pres. capisco) razumeti, dojeti:
    non ho capito una parola del libro v knjigi nisem razumel prav nič
    capire l'antifona pren. razumeti namig, skrivni smisel
    capire a volo takoj razumeti
    non volerla capire pren. ne hoteti kaj sprejeti, ne se pustiti prepričati
    non ne capisce un'acca ne razume niti besedice tega
    non capire un fico secco, un accidente, un tubo ne razumeti prav nič
    in questa faccenda io ci capisco poco prav nič ne razumem pri tej zadevi
    capirai! inter. (tudi iron.):
    bella fatica, capirai! težave pa take!, trud pa tak!
    si capisce seveda, kajpada:
    Vieni stasera? Sì, si capisce. Ali prideš nocoj? Seveda!

    B) v. intr. knjižno biti (v):
    non capire in se dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    C) ➞ capirsi v. rifl. (pres. ci capiamo) razumeti se, strinjati se:
    della cosa non voglio più sentir parlare; ci siamo capiti? o zadevi nobene besede več, smo se razumeli?
  • cènt1 (-a) m quintale:
    pren. imeti denarja na cente avere quattrini a palate
    pren. noge so mi kot cent ho le gambe pesanti come il piombo
  • charta (carta) -ae, f (gr. ὁ χάρτης)

    1. list iz egipt. papirusove rastl., papirus: Varr. ap. Plin., Lucr., Plin. idr., charta dentata Ci. ep. zglajen papirus, bibula Plin. iun. pivnik, calamum et chartas et scrinia posco H., chartis illinere aliquid H. načečkati kaj, quidquid chartis amicitur ineptis H. kar se zavija v umazan papirus, digitis charta notata meis O., aversa in inversa charta Mart. (nav. nepopisana) narobna stran papirusa, transversa ch. Suet. velika poprečna pola, alii vitrum conflant, ab aliis charta conficitur Vop. drugi so papirarji, ante chartarum et membranarum usum Hier.

    2. met.
    a) papirusov trs, papirusovec: chartae usus Plin.
    b) popisan papirus, spis, pismo, pesem, knjiga: Lucr., Tib., Pers., Sid., chartae quoque... obsoleverunt Ci., ne charta nos prodat Ci. ep., nullus in hac charta versus amare docet O., si chartae sileant H. pesmi, chartae Graecae H. spisi, chartae Arpinae Mart. Ciceronovi spisi, tribus chartis Cat. v treh knjigah, chartae annales Prud.

    3. pren. tenek list, ploščica: plumbea Suet.
  • che1

    A) pron. ki, kateri, kar:
    le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
    ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

    B) pron. kaj:
    non so che fare ne vem, kaj naj storim

    C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
    che ora è? koliko je ura?
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    Č) pron. kaj!:
    ma che dite! kaj vendar pravite!
    ma che! kje pa!, sploh ne!

    D) agg. kakšen:
    in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

    E) pron. kaj:
    un certo che nekaj
    si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
    il film non è un gran che film ni kdove kaj
  • ci2

    A) pron. nam, nas

    B) pron.

    1. na to, o tem:
    non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
    ci posso contare? ali lahko računam na to?

    2. pleon.
    in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
    ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

    C) avv.

    1. tu, sem; tam, tja:
    sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

    2. (z glagolom essere)
    nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

    3. tod, od tod:
    per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

    4.
    ci vuole potrebno je
    ci corre je razlika
    io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
    non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro
  • cochlea (coclea) -ae, f (gr. ὁ κοχλίας)

    I.

    1. polž: Ci., S., H. idr., c. nudae Plin. polži brez lupine (hišice); poseb. véliki vrtni polž: Varr.

    2. met.
    a) polžja lupina, polžja hišica: Mart., in cochleam Cels., Col. ali per cochleam Vulg. po polževo zavito, polžasto.
    b) vijak: Vitr., Plin.
    c) „vodni polž“, neko črpalo: Vitr.
    č) lahko gibljiva vrata: Vitr.
    d) stolp s polžastimi stopnicami: Vulg., Isid.

    — II. cochleae (ponesrečeno iz κάχληκες, κόχληκες) kremenčki: Cael.
  • coincidēnza f

    1. sočasnost

    2. pren. enakost, skladnost, identičnost

    3. železn. križanje vlakov; zveza:
    ho la coincidenza per... ? ali imam zvezo za... ?
  • colpa f

    1. krivda:
    commettere una colpa pregrešiti se, kaj zagrešiti
    essere in colpa biti kriv
    dare la colpa, attribuire la colpa a qcn. koga okriviti
    per tua colpa zaradi tebe
    la colpa non è mia jaz nisem kriv
    che colpa ne ho io? zakaj bi bil jaz kriv?

    2. pravo kaznivo dejanje; malomarnost; krivdna odgovornost:
    colpa grave velika malomarnost
    concorso di colpa sokrivda oškodovanca
  • Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

    I. adj.

    1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
    a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
    b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
    c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

    2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

    3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

    4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

    II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.
  • così

    A)

    1. tako:
    così si dice tako pravijo
    e così? kaj pa potem?
    è così? ali je tako?
    e così via in tako dalje
    basta così! dovolj!
    così così bolj tako tako, nekako
    di così, per così tako:
    mettiti per così postavi se takole

    2. tako; toliko:
    è una persona così simpatica! to je tako simpatičen človek!
    così gli uni come gli altri tako eni kot drugi

    B) agg. tak, takšen:
    non avevo mai conosciuto una persona così še nikoli nisem spoznal takšnega človeka

    C) cong.

    1.
    così come tako, kot:
    è proprio così bravo come dicono? ali je res tako sposoben, kot pravijo?

    2.
    e così in tako, in zato:
    abita fuori mano e così si vede raramente stanuje bogu za hrbtom in zato se poredkoma pokaže

    3. čeprav:
    così furbo com'è si è lasciato fregare čeprav je prebrisan, se je pustil prevarati

    4.
    così.. che, così... da tako... da:
    non sarai stato così sciocco da lasciarti sfuggire l'occasione pa vendar nisi bil tako neumen, da bi izpustil priložnost!

    5. ko bi le; bog daj, da:
    così fosse vero! ko bi le bilo res!

    6.
    come... così, appena che... così brž ko:
    come lo vide, così scappò via brž ko ga je zagledal, je zbežal

    7.
    siccome... così, poiché... così ker:
    siccome non avevo i soldi, così non ho comprato la macchina ker nisem imel denarja, nisem kupil avta
  • crepare v. intr. (pres. crēpo)

    1. pren., pog. počiti, pokati; razpočiti se:
    ho mangiato tanto da crepare toliko sem pojedel, da bom počil
    crepare dalle risa pokati od smeha
    crepare dalla rabbia, dall'invidia od jeze, od zavisti počiti
    crepare di salute biti zdrav ko dren

    2. ekst. crkniti, crkavati:
    crepare solo come un cane umreti sam, od vseh zapuščen, umreti sam kot pes
    crepi l'avarizia! kamor je šel bik, naj gre še štrik!
  • crocōta -ae, f (sc. vestis) (gr. ὁ κροκωτός, sc. πέπλος ali χιτών) žafranasta praznična obleka, poseb. žensk: P. Clodius a crocota factus est popularis Ci. (ker se je bil preoblekel v žensko); kot obleka Kibelinih svečenikov: Ap., ali v ženske oblečene opice: Ap.