Franja

Kanonendonner, der, grmenje topov

baleno m blisk:
in un baleno pren. bliskovito, takoj
PREGOVORI: dopo il baleno viene il tuono preg. za bliskanjem pride kmalu grmenje

concursus -ūs, m (concurrere)

1. stek, stekanje: populi c., c. bonorum omnium, legatorum ex Italia Ci., magni domum concursus ad Afranium … fiebant C., circumfusus hostium concursu N., ingens concursus ad ipsa corpora V., clamor utrimque, undique concursus H., magnum concursum facere hominibus L., c. ab oppidanis Auct. b. Hisp., c. aquarum, torrentium Cu., quinque amnium in unum confluens concursus Plin. sovodnje (fem. pl.); occ.
a) stek = rabuka, nemir, vrenje, vrvež: Sen. rh., Dig., fit ad domum eius cum clamore concursus Ci. vrò kriče, ille ambitus iudicium tollere … voluit … lapidatione atque concursu Ci., ad curiam concursus fit plebis L., ni … concursus hominum in forum … fieret L., concursūs ali concursum (hominum) facere Ci., L., Auct. b. Hisp. dvigniti se.
b) pren. (o abstr.) sodelovanje, pomoč: c. honestissimorum studiorum Ci.

2. zadevanje stvari druge ob drugo, trk, trčenje, stik, stikanje: concursu quodam fortuito (corpusculorum = atomorum) Ci., c. navium C., L., Suet., concursu eodem natus tonitrus Lucr., c. caeli O. grmenje, lunae solisque Cels., verborum asper Ci., vocalium, oris Q.; occ.
a) sovražni spoprijem, spopad, napad, naval: c. utriusque exercitus C., hostes uno concursu prostravit N., in proelii concursu N. v bojnem vrvežu, ad motus concursusque levior N.
b) pren.: non posse sustinere concursum omnium philosophorum Ci.; (o abstr.): ex ratione et firmamenti conflictione et quasi concursu Ci., c. calamitatum Ci. ep. naval, occupationum Ci. metež; jur. stik dveh pravnih zahtev: concursu, per concursum Icti.

kanón (top) canon moški spol , pièce ženski spol d'artillerie

grmenje kanonov bruit moški spol (ali grondement moški spol) du canon, canonnade ženski spol

nūbēs -is, gen. pl. -ium, f

1. oblak, zlasti deževni oblak, oblačíca: Lucan., Val. Fl., Stat., Suet. idr., atra Pl., Lucr., Plin. iun., atra nubes condidit lunam H., nigra V., qui sub nube solem non ferunt Ci., in nubem cogitur aër V., aër concretus in nubes cogitur Ci., nubem pellere Ci. (Arat.), nube pulsā O., nubes fugare V., graves imbre nubes L., effusus nubibus imber V., sub nube V. v zraku, per nubem V. skozi zrak, caput attollere in nubes Sil. proti nebu; occ. oblak o tem, kar se kakor oblak dviga v zrak, npr. oblak prahu, prašína, oblak dima, val dima: n. pulveris V., L., Cu., Sil., Amm. ali n. pulverulenta V. ali pulverea n. Sil., interdumque (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V., fumus ingens velut quadam nube absconderat caelum Cu., Sabaeae nubes Stat. oblaki kadila.

2. metaf.
a) oblak = veliko število, (gosta) množica, tolpa, jata, krdelo: velut nubes levium telorum coniecta L., n. iaculorum Sil., armorum Stat., missilium, sagittarum Amm., raucarum volucrum V., factā nube V. po strnitvi v jato, V. (o pticah), lactea columbarum n. Prud., apium V., Sil. roji, locustarum L., peditum equitumque L., ut procul inmensam campo consurgere nubem … conspexit Lucan., alarum coniuncta signa … nube ipsā operient … equites equosque T., nubes densa Laconum Sil., Marmarica (= Carthaginiensium) n. Sil., atra belli (= vojske) n. Sil. (5, 376), bellorum pulverea n. Stat., Cocytia (= Harpyiarum) nubes (po nekaterih izdajah pubes) Val. Fl., n. ignium Amm.
b) motnost, medlost na kovinah in draguljih (prim. sl. „mát“): nubem discutere Plin., maculosa n. Plin.
c) tanko, prozorno ogrinjalo, tanka obleka: n. obsoleta Ps.-Q.

3. pren.
a) zakrivajoče zastiralo, koprena, zavoj: fraudibus obice nubem H.
b) (p)omračitev, zamračitev, zameglitev: Aus., Cl., timoris Lucan., meri Val. Fl. pijanost, soporis Val. Fl. zamračitev spanja, mortis Stat., frontis Stat. slepota, comae Stat. senca.
c) oblak resnosti ali žalosti na čelu, resnost, žalost: deme supercilio nubem H., hanc tristitiae nubem discutere Val. Max., nec nubem frontis amabat Sil.
d) žalosten položaj, žalostno stanje, žalostne razmere: rei publicae tenebrae, nubes, procellae Ci., pars vitae tristi cetera nube vacet O.
e) nastajajoča, porajajoča se nesreča: cladis Sil., belli Sil. (16, 645), Iust., nubem belli sustinere V. bojno grmenje.
f) oblak = nebistvena (nepomembna, nična) stvar: dum … nubēs et inania captet H.

Opomba: Nenavaden abl. sg. nūbī (v eliziji): ubi e nubi in nubem vis incidit ardens fulminis Lucr. — Star. soobl. nūbs, nūbis, f: L. Andr. ap. Serv., Aus., It., Iuvenc.

odmévati (-am) imperf.

1. echeggiare:
v daljavi odmeva grmenje topov lontano echeggia il rombo dei cannoni

2. odmevati od echeggiare di, risuonare di:
dvorana je odmevala od ploskanja la sala echeggiava di applausi

3. suscitare, destare eco, risonanza:
pozitivno, ugodno odmevati destare un'eco positiva, favorevole; essere accolto favorevolmente

4. pren. (biti viden) manifestarsi, essere visibile:
iz njenih besed je odmeval obup nelle sue parole si manifestava la disperazione

peal¹ [pi:l] samostalnik
zvonjenje, potrkavanje, zven, don

peal of laughter krohot
peal of thunder glasno grmenje

prenéhati (-am) | prenehávati (-am) perf., imperf.

1. smettere, finire; chiudere, cessare:
prenehati kaditi smettere di fumare
podjetje je prenehalo obratovati la ditta ha cessato l'attività, ha chiuso
prenehati s trgovsko dejavnostjo ritirarsi dal commercio

2. calmarsi, cessare, smettere; spirare, scadere:
bolečine v želodcu so prenehale il mal di stomaco si è calmato, è cessato
mandat mu bo prenehal letos il suo mandato spira quest'anno
grmenje je prenehalo ha smesso di tuonare
pren. prenehati delo staccare
pren. prenehati s čim chiudere bottega
prenehati ljubiti koga disinnamorarsi di qcn.

roulement [rulmɑ̃] masculin vožnja (vozila), drdranje; ropotanje; izmenjavanje (oseb, uradnikov); turnus; kampanja (sladkorne industrije)

par roulement izmenoma, v izmenah, v posadah
roulement à billes, à rouleaux kroglični ležaj
roulement de fonds denarni obtok
roulement des tambours bobnanje
roulement des membres d'un tribunal izmenjavanje članov kakega sodišča
roulement du tonnerre grmenje
roulement à vide prazen tek
roulement d'yeux zavijanje oči
couche féminin de roulement vrhnja plast ceste
roulement des voitures dans la rue m'empêche de dormir ropot, drdranje vozil na ulici mi ne da spati
fonds masculin de roulement stanje blagajne; obratni kapital
ils travaillent de nuit par roulement ponoči delajo v izmenah

top¹ [ô] moški spol (-a, -ova, -ovi) vojska die Kanone, das Geschütz (avtomatski Maschinenkanone, ladijski Schiffsgeschütz, netrzajni rückstoßfreies Geschütz, oblegovalni Belagerungsgeschütz, poljski Feldgeschütz, protiletalski Flugabwehrkanone, die Flak, Flugabwehrgeschütz, protitankovski Panzerabwehrkanone, die Pak, tankovski Panzerkanone, Panzerbordgeschütz, vgrajeni letalstvo die Bordkanone)
grmenje topov der Kanonendonner, Geschützdonner
obstreljevanje s topovi die Kanonade
figurativno streljati s topovi na vrabce mit Kanonen auf Spatzen schießen
figurativno spati kot top wie ein Toter schlafen

tóp cañón m ; pieza f de artillería

ladijski top cañón de a bordo
brzostrelni (gorski, daljnometni) top cañón de tiro rápido, (de montaña, de largo alcance)
protiletalski (protitankovski, raketni) top cañón antiaéreo (antitanque, cohete)
grmenje, bobnenje topov cañoneo m, cañonazos m pl, estampido m del cañón
nameriti top apuntar (ali enfilar) el cañón (na sobre)
s topom streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos
uporabiti težke topove (fig) emplear la artillería gruesa

tòp vojska cannon, gun, piece of ordnance; (havbica) howitzer

brzostrelni tòp quick-firing gun
daljnostrelni tòp long-range gun
tòpovi pl cannon, artillery, ordnance
oblegovalni tòp siege gun
poljski tòp field gun
protiletalski tòp antiaircraft gun, (pogovorno) ack-ack gun
protitankovski tòp antitank gun
tòp, ki se opoldne sam sproži s pomočjo leče cannon-clock
domet krogle iz tòpa range of a gun
v dostrelu tòpa within gunshot
odporen proti strelu iz tòpa cannon-proof
hrana za tòpove (figurativno) cannon fodder, (arhaično) food for powder
grmenje tòpov cannonade, roar of cannon, thunder of the guns
strel iz tòpa gunshot
obstreljevanje s tòpovi gunfire
obstreljevati s tòpom to shell, to cannonade, to bombard
namestiti tòp to post (ali to station) a gun
ustreliti iz tòpa to fire, to discharge a gun, (s topovi celega boka ladje) to fire a broadside
streljati, ustreliti s tòpovi komu v pozdrav to fire a salute in someone's honour

topóvski de (ali à) canon

topovsko bobnenje, grmenje bruit moški spol (ali grondement moški spol) du canon, canonnade ženski spol
topovska hrana (figurativno) chair ženski spol à canon
topovska krogla boulet moški spol de canon
topovski ogenj feu moški spol d'artillerie, canonnade ženski spol

topóvski (-a -o) adj. di, del, da cannone:
topovska cev canna del cannone
topovske krogle granate
pren. topovska hrana carne da cannone
voj. topovska odprtina volata
topovski plotun bordata
topovski strel cannonata
topovsko streljanje cannoneggiamento
topovski ščit parascheggie
topovsko grmenje rombo del cannone
topovsko omelo scovolo

topóvski

topovsko grmenje, bobnenje estruendo m de los cañones
topovska hrana (fig) carne f de cañon
topovska krogla bala f de cañon
topovski ogenj fuego m de artillería
topovski strel cañonazo m

začéstiti zàčēstīm začeti pogosto se dogajati: od ponoći začesti grmljavina od polnoči je grmenje bilo pogostejše

zamólkel (-kla -o) adj.

1. sordo, cupo, cavernoso:
zamolklo grmenje tuono cupo

2. scialbo, smorto (colore)

3. pren. sordo (dolore)

4. pren. cupo, buio, tetro:
zamolkli časi tempi bui, tetri

βροντή, ἡ [Et. iz βρομτή, βρέμω] 1. grom; pl. grmenje, burja, nevihta. 2. ion. osuplost, omama.

κτύπος, ὁ krik, vrišč, ropot, šum; grom, grmenje; peketanje, topot ἵππων, drdranje ἁρμάτων.

σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.